Doživljanje stresa in samoocena rezilientnosti specialnih in rehabilitacijskih pedagogov glede na različna delovna mesta in faze profesionalnega razvojaŽlof, Nina (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) specialna in rehabilitacijska pedagogikarezilientnoststres na delovnem mestustresorjiprogrami vzgoje in izobraževanjafaze profesionalnega razvojadelovni stresV magistrskem delu preučujemo doživljanje stresa in samooceno rezilientnosti specialnih in rehabilitacijskih pedagogov (SRP) glede na delovno mesto in faze profesionalnega razvoja. V raziskavo vključujemo SRP v posebnem programu vzgoje in izobraževanja (PPVI), v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) ter izvajalce dodatne strokovne pomoči (DSP) v redni osnovni šoli. Teoretično opredelimo stres kot fiziološki, psihološki in vedenjski odziv na stresorje ter poklicni stres kot pogost v pedagoških poklicih predvsem zaradi visoke odgovornosti, različnih zahtev in čustveno obremenjujočih situacij. Pojasnimo tudi procesni koncept rezilientnosti in vlogo varovalnih ter dejavnikov tveganja za dobrobit pedagoških delavcev in njihov profesionalni razvoj skozi šest faz. Rezilientnost razumemo kot dinamičen proces interakcije osebnih in kontekstualnih virov, ki omogoča učinkovito prilagajanje zahtevnim šolskim situacijam. V empiričnem delu izvedemo kvantitativno raziskavo na vzorcu 93 SRP. Rezultati kažejo, da se SRP v različnih fazah profesionalnega razvoja in z različno delovno dobo ne razlikujejo statistično pomembno v stopnji doživljanja poklicnega stresa. Kot najpogostejši stresor navajajo administrativno delo; temu sledijo občutki delovne preobremenjenosti, časovni pritiski in nizek družbeni status poklica. Ugotovitve se ujemajo z domačimi in mednarodnimi raziskavami, ki poudarjajo administrativne obremenitve kot enega izmed glavnih vzrokov poklicnega stresa v šolstvu. Statistično pomembne razlike v doživljanju stresorjev se kažejo tako med fazami profesionalnega razvoja kot tudi med različnimi delovnimi mesti. Pri samooceni rezilientnosti ugotovimo, da SRP svojo rezilientnost ocenjujejo visoko. Rezultati kažejo, da se SRP bolj opirajo na zunanje varovalne dejavnike in so hkrati bolj izpostavljeni kontekstualnim dejavnikom tveganja. Ocena rezilientnosti se presenetljivo statistično pomembno ne razlikuje glede na faze profesionalnega razvoja, a se razlike pokažejo glede na delovno mesto. Statistično pomembne razlike se kažejo tudi v doživljanju oziroma izpostavljenosti varovalnim dejavnikom in dejavnikom tveganja, tako glede na fazo profesionalnega razvoja kot tudi glede na delovno mesto. Ugotovitve poudarjajo pomembnost zmanjševanja administrativnih obremenitev, krepitev timskega dela ter zagotavljanje podpornih mehanizmov, zlasti za izvajalce DSP in začetnike v poklicu.N. Žlof20252025-12-20 08:30:52Magistrsko delo/naloga177315sl