Nosečnost in porod žensk z astmo: pregled literatureVrabič, Ana (Avtor) Prelec, Anita (Mentor) Starc, Andrej (Recenzent) diplomska delababištvorespiratorna obolenjanosečnostobporodno obdobjemultidisciplinarni pristopbabiceUvod: Astma je kronična pljučna bolezen dihal, za katero sta značilna vnetje in zategovanje mišic okoli dihalnih poti. Med glavne simptome štejemo kašelj, piskanje, oteženo dihanje in stiskanje v prsih. Ti simptomi so lahko blagi ali hudi in se pojavljajo ter izginjajo. Astma prizadene okoli 12 % nosečnic. Namen: Namen je raziskati, kateri dejavniki vplivajo na potek astme v nosečnosti, kako astma vpliva na porodne izide ter kakšna je vloga babice in drugih zdravstvenih delavcev pri spremljanju in vodenju nosečnic z astmo. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom znanstvene in strokovne literature, objavljene med letoma 2014 in 2024. Ker je literatura v slovenskem jeziku omejena, smo se osredotočili na vire v angleškem jeziku. Članke smo iskali v podatkovnih bazah Medline (Pubmed), Cinahl, Springerlink, ScienceDirect in Cochrane Library. Vključitveno merilo je bilo tudi, da je bil članek dostopen v celoti. Rezultati: V pregled literature smo vključili 22 virov. Astma v nosečnosti, zlasti nenadzorovana, povečuje tveganje za prirojene anomalije, prezgodnji porod, preeklampsijo, majhen plod za gestacijsko starost, gestacijski diabetes, nosečnostno hipertenzijo, carski rez, prezgodnji razpok ovojev, perinatalno umrljivost in asfiksijo. Tveganje ob uporabi inhalacijskih kortikosteroidov je majhno, večje tveganje pa je povezano z ß2-agonisti in sistemskimi kortikosteroidi. Onesnaževalci v okolju, nestabilno psihično stanje nosečnice z astmo in visoke vrednosti skupnih IgE slabšajo izide nosečnosti z astmo, medtem ko starost nosečnice, socialno-ekonomski status in rasne/etnične razlike nimajo velikega vpliva. Babice potrebujejo jasne smernice za zdravstvenovzgojno delo z ženskami. Razprava in zaključek: Astma v nosečnosti zahteva celostno obravnavo. Pravilna uporaba inhalacijskih kortikosteroidov zmanjšuje perinatalna tveganja, medtem ko farmakološki, okoljski in psihosocialni dejavniki vplivajo na njen potek. Predlagano je rutinsko merjenje serumskega IgE v prvem tromesečju pri zmerni/hudi astmi kot prognostični marker za majhnega otroka glede na gestacijsko starost in hipertenzivne motnje pri novorojenčkih. Babice lahko z dodatnim znanjem izboljšajo spremljanje nosečnic z astmo. Klinične smernice za interdisciplinarno sodelovanje v zdravstveni obravnavi žensk z astmo bi lahko izboljšale zdravstvene izide.[A. Vrabič]20252025-12-20 07:46:02Diplomsko delo/naloga177311sl