Mnenje učiteljev razrednega pouka in izvajalcev dodatne strokovne pomoči o kakovosti učnih gradivJeromel, Lara (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Žerovnik, Alenka (Komentor) kakovosten poukučbenikiinteraktivna gradivaučenci s posebnimi potrebamiučila in učni pripomočkiPedagoški delavci imajo zelo pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju učencev. Kakovostno izveden pouk namreč vpliva na celovit in optimalen razvoj otrok. Pri tem se morajo učitelji opirati na didaktična načela, v veliko pomoč pa so jim lahko tudi ustrezna in kakovostna učna gradiva. Ker so v redne osnovne šole vključeni učenci s posebnimi potrebami, morajo biti učna gradiva takšna, da jih je mogoče čim lažje prilagajati. V magistrskem delu smo raziskali, kako učitelji razrednega pouka in izvajalci dodatne strokovne pomoči pojmujejo kakovostna učna gradiva in na podlagi česa jih izbirajo. Poleg tega nas je zanimalo, kako pogosto se poslužujejo rabe digitalnih učnih gradiv, predvsem interaktivnih učbenikov in učnih gradiv, kako dobro so usposobljeni za njihovo uporabo ter ali obstajajo kakšne razlike med pogostostjo rabe interaktivnih učbenikov za učence s posebnimi potrebami in za učence brez posebnih potreb. Za namen magistrskega dela smo oblikovali merski pripomoček – anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 91 strokovnih delavcev, od tega 47 izvajalcev dodatne strokovne pomoči in 40 učiteljev razrednega pouka. Pridobljene podatke smo obdelali z deskriptivno in inferenčno statistiko. Ugotovili smo, da obe skupini učiteljev pri svojem delu najpogosteje posegata po tiskanih učnih gradivih, ki jih prepoznavata kot najlažja za uporabo. Uporaba odprtih izobraževalnih virov ter gradiv z višjo stopnjo interaktivnosti (npr. digitalne aplikacije, interaktivne učne platforme) se pojavlja precej redkeje, kar kaže na določeno zadržanost in/ali manjšo usposobljenost za delo z njimi. Pri obeh skupinah so kot ključna merila kakovosti gradiv izpostavljeni jasnost, preglednost in ustrezna vizualna podpora. Ta merila učitelji povezujejo predvsem z zmožnostjo gradiva, da učencem olajša razumevanje in jim zagotovi strukturirano učno izkušnjo. Svojo strokovno usposobljenost udeleženci raziskave ocenjujejo kot višjo pri delu z osnovnimi, klasičnimi učnimi gradivi, kot so učni listi ali delovni zvezki. Nasprotno pa izražajo večjo negotovost pri uporabi digitalnih gradiv, kar nakazuje na potrebo po dodatnih izobraževanjih in podpori na področju digitalne pismenosti ter uporabe sodobnih didaktičnih pristopov. Ugotovitve magistrskega dela predstavljajo strokovni doprinos k pedagoški stroki, prav tako pa imajo pomembno aplikativno vrednost, tako za učitelje, avtorje učbenikov in učnih gradiv ter izobraževalce učiteljev.L. Jeromel20252025-12-19 08:30:55Magistrsko delo/naloga177262sl