Študijski stres in anksioznost pri študentih zdravstvene negeSedej Knezović, Maša (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Milavec Kapun, Marija (Recenzent) magistrska delazdravstvena negaanksioznostsocialna oporastresštudenti zdravstvene negeštudijklinično usposabljanjeUvod: Med študentsko populacijo so študenti zdravstvene nege med najbolj ranljivimi skupinami za doživljanje stresa in anksioznosti. Poleg intenzivnih študijskih zahtev se soočajo z izzivi kliničnega okolja in zahtevami po usklajevanju študijskih ter zasebnih obveznosti. Namen: Namen magistrskega dela je bil raziskati raven doživljanja stresa in anksioznosti pri študentih zdravstvene nege v Sloveniji, prepoznati najpomembnejše vire stresa in anksioznosti ter preveriti povezanost socialne opore z njuno intenzivnostjo. Metode: V raziskavi je sodelovalo 112 študentov zdravstvene nege iz različnih visokošolskih institucij v Sloveniji. Podatki so bili zbrani s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je vključeval lestvico zaznanega stresa, lestvico generalizirane anksioznosti ter vprašanja o socialni opori in virih stresa ter anksioznosti. Za analizo so bili uporabljeni deskriptivna statistika, koeficienti zanesljivosti, Kolmogorov-Smirnov test in Pearsonova korelacija. Rezultati: Študenti so kot najintenzivnejše vire stresa in anksioznosti navajali izpite, strah pred neuspehom, študijsko preobremenitev in usklajevanje študija z zasebnim življenjem. Najmanj obremenjujoči viri so bili socialna primerjava in slabi odnosi s pacienti, zaposlenimi in sošolci. Analiza je pokazala visoko in statistično značilno pozitivno povezanost med stresom in anksioznostjo (r = 0,65; p < 0,001). Socialna opora se je z obema konstruktoma povezovala negativno, vendar večinoma šibko in statistično neznačilno. Razprava in zaključek: Rezultati nakazujejo, da so študenti zdravstvene nege obremenjeni s specifičnimi študijskimi in osebnimi dejavniki, ki hkrati povzročajo stres in anksioznost. Ugotovitve kažejo, da je smiselno razmišljati o uvajanju ukrepov za zmanjševanje stresa in anksioznosti, kot so programi sprostitvenih tehnik, svetovalna opora ter izobraževanja o obvladovanju obremenitev. Poseben poudarek je priporočljivo nameniti tudi spodbujanju socialne opore s strani učiteljev in mentorjev, saj lahko ta pomembno prispeva k boljšemu soočanju študentov z izzivi študija in kliničnega dela.[M. Sedej Knezović]20252025-12-19 07:45:46Magistrsko delo/naloga177255sl