<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177234"><dc:title>Analiza življenjskega cikla valja za valjanje jeklene pločevine</dc:title><dc:creator>Vodlak,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Karpe,	Blaž	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>Ocena življenjskega cikla (LCA)</dc:subject><dc:subject>delovni valj</dc:subject><dc:subject>valjanje pločevine</dc:subject><dc:subject>okoljski vplivi</dc:subject><dc:subject>trajnostna proizvodnja.</dc:subject><dc:description>Cilj magistrske naloge je bil oceniti življenjski cikel (LCA) valja za valjanje pločevine, s poudarkom na oceni njegovih vplivov na okolje in zdravje ljudi. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni pravni in strateški okviri evropske okoljske politike ter metodologija LCA po standardih ISO 14040 in ISO 14044. Podrobno so opisani koraki LCA: določitev cilja in obsega, izdelava inventarja, ocena vplivov ter interpretacija rezultatov. 
Empirični del naloge vključuje opis procesa izdelave valja v podjetju Valji d.o.o., kjer je bil analiziran valj izdelan za naročnika iz Brazilije. Analiza vključuje podatke o kemični sestavi, mikrostrukturi, toplotnih in mehanskih obdelavah ter podatke o uporabi valja, kot so obraba, brušenje in izvaljana količina pločevine. Analiza LCA je bila omejena na fazo od “vrat do vrat”, pri čemer so bile upoštevane faze izdelave in transporta. Končna interpretacija rezultatov predstavljena v zaključnem delu naloge rezultatov, je pokazala, da sta z ozirom na kategorije vplivov najbolj izrazita vpliv na izrabo materialov ter segrevanje ozračja, pri čemer je slednji posledica emisije toplogrednih plinov zaradi porabe energentov pri izdelavi in transportu.
Ključne predlagane smernice za zmanjšanje vplivov vključujejo: povečano uporabo recikliranih in sekundarnih materialov pri izdelavi valja, zmanjšanje porabe energije oziroma prehod na energijo iz obnovljivih virov, optimizacijo transporta, in nadzor in potencialno zmanjšanje manjših, a prisotnih vplivov.
Opravljena raziskava lahko služi kot izhodišče za nadaljnje študije ter pripomore k razvoju trajnostne strategije na področju izdelave valjev.</dc:description><dc:publisher>J. Vodlak</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-18 09:00:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177234</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
