<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177221"><dc:title>Stres in iracionalna prepričanja učiteljev</dc:title><dc:creator>Špalir,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Depolli Steiner,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>stres na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>iracionalna prepričanja</dc:subject><dc:subject>demografske značilnosti</dc:subject><dc:description>Stres in iracionalna prepričanja sta vseprisotna pojava, ki se jima v učiteljskem delu ne moremo izogniti. Potencialni stresor – na primer moteče vedenje učencev – lahko povzroči
različno raven stresa glede na učiteljeva prepričanja. Če so ta prepričanja bolj fleksibilna (racionalna), spodbujajo delovanje, usmerjeno k cilju, rigidnejša (iracionalna) prepričanja pa ga zavirajo. V raziskavi, s katero sem preverila povezanost omenjenih pojavov, je sodelovalo
243 osnovnošolskih in gimnazijskih učiteljev, ki so podali svoje sociodemografske podatke in izpolnili Lestvico stresa, Lestvico iracionalnih prepričanj učiteljev (TIBS) in ocenili stopnjo doživljanja distresa in eustresa. Izkazane ocene stresa so nižje, iracionalnosti pa primerljive z ostalimi raziskavami. Moški doživljajo manj skupnega in manj stresa po faktorjih kot ženske ter gimnazijski učitelji manj kot osnovnošolski. Manj iracionalnosti v prepričanjih izkazujejo starejši učitelji. Med drugimi sociodemografskimi skupinami ni razlik. Največ stresa učiteljev izhaja iz delovne obremenjenosti, nemotiviranosti učencev in šolskega sistema. Med iracionalnostjo v prepričanjih in oceno skupnega stresa ter oceno distresa je pozitivna povezanost, medtem ko z eustresom ni povezanosti. Potrditev povezave izraženosti iracionalnih prepričanj in doživljanja stresa skupaj s primerjavo pomembnosti po faktorjih predstavlja dobro izhodišče za oblikovanje programov za zmanjševanje stresa učiteljev. Vključitev eustresa dodaja zanimiv vpogled v to povezanost ter opozarja na pomembnost konsenza glede uporabe razčlenitve stresa na distres in eustres.</dc:description><dc:publisher>[M. Špalir]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-18 07:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177221</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
