<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177186"><dc:title>Incorporation and diffusion of nitrogenous organic compounds into hydrogels for controlled release into liquid growth media</dc:title><dc:creator>Glinšek,	Žak	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osojnik Črnivec,	Ilja Gasan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lopez de Leon,	Luis Rafael	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>alginate hydrogel</dc:subject><dc:subject>internal gelation</dc:subject><dc:subject>nutrient release</dc:subject><dc:subject>L-cysteine</dc:subject><dc:subject>MES</dc:subject><dc:subject>microbial fuel cells</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo razvili in optimirali alginatne hidrogele za vgrajevanje ter nadzorovano sproščanje hranil, pri čemer smo uporabili metodo postopnega notranjega premreževanja s kalcijevim karbonatom in glukono-delta-laktonom. Glavni cilj je bil pripraviti hidrogel za hrambo visokih koncentracij hranil in njihovo postopno sproščanje v osiromašeno gojišče skozi daljše časovno obdobje. V eksperimentalnem delu smo sistematično testirali različne koncentracije alginata, CaCO3 in GDL ter določili optimalno sestavo (1 % alginata, 0,15 % CaCO3, 1,1 % GDL (w/v)), ki je zagotavljala časovno ustrezno premreževanje, mehansko stabilnost in homogenost gela. Ugotovili smo, da je mogoče v hidrogel uspešno vključiti do 15 % (w/v) L-cisteina ali MES, pri čemer je bila porazdelitev hranila enakomerna, sproščanje pa nadzorovano (npr. pri L- cisteinu povprečno 135 mg/h pri vhodni koncentraciji 150 g/l). Pri višjih koncentracijah hranil (30 % w/v) so se pojavile težave z neenakomerno porazdelitvijo v hidrogelu. S primerjavo šaržnih in pretočnih režimov smo prikazali, da pretočni sistemi omogočajo počasnejše in bolj enakomerno sproščanje hranil, pri čemer je bilo v podaljšanem eksperimentu z večjim volumnom po 35 urah doseženo približno 90 % sproščanje L- cisteina. Preostanek hranila je ostal vezan v hidrogelu, kar nakazuje tudi FTIR analiza. Rezultati kažejo na velik potencial optimiranih alginatnih hidrogelov za uporabo v mikrobnih gorivnih celicah kot trajnostnih energetskih sistemih in drugih aplikacijah, kjer je potrebno postopno in dolgotrajno obtakanje oziroma dovajanje hranil. Delo daje vpogled v obnašanje sproščanja hranil ter podaja izhodišča, ki lahko služijo kot osnova za nadaljnje razumevanje in raziskave na področju biomaterialov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-17 11:34:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177186</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
