Učinek visokointenzivnega utrujanja na raven hotene aktivacije ekstenzornih mišic kolena pri dvigalcih uteži in netreniranih osebahde Wolff, Maarten (Avtor) Kacin, Alan (Mentor) Ipavec, Matej (Komentor) Hlebš, Sonja (Recenzent) diplomska delafizioterapijaučinek visokointenzivnega utrujanjaštiriglava stegenska mišicamaksimalna hotena izometrična kontrakcijašportniki močiekstenzorji kolenaUvod: Sprednja stegenska mišica je ena najmočnejših mišičnih skupin spodnjih udov in igra glavno vlogo pri stabilizaciji kolenskega sklepa, absorpciji sil in generiranju moči pri različnih oblikah gibanja. Med maksimalno hoteno izometrično kontrakcijo primarno merimo največji navor, ki ga lahko mišica ustvari. Tehnika interpolacije mišičnega skrčka je metoda, ki se uporablja za ocenjevanje ravni aktivacije mišic s pomočjo električne stimulacije mišice ali njenega perifernega živca med maksimalno hoteno izometrično kontrakcijo. Olimpijsko dviganje uteži in troboj moči sta športa, ki zahtevata veliko moči in aktivacijo mišic celega telesa, predvsem štiriglave stegenske mišice. Namen: Namen je bil ugotoviti, kakšen je učinek utrujanja na raven maksimalne hotene aktivacije štiriglave stegenske mišice pri športnikih moči in netreniranih osebah. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 17 športnikov moči in 16 netreniranih posameznikov. Merili smo maksimalno hoteno izometrično kontrakcijo in raven aktivacije s tehniko interpoliranega mišičnega skrčka. Protokol je bil sestavljen iz štirih delov: 1. uvodna seznanitev in ogrevanje, 2. meritev maksimalne hotene izometrične kontrakcije in raven aktivacije pred utrujanjem, 3. protokol utrujanja – 30 maksimalnih koncentričnih in ekscentričnih kontrakcij pri kotni hitrosti 180°/s in 4. ponovna meritev navora maksimalne hotene izometrične kontrakcije in raven aktivacije takoj po protokolu utrujanja. Rezultati: Trenirani posamezniki so imeli statistično pomembno večjo telesno maso (p = 0,002) in indeks telesne mase (p < 0,001). Parne primerjave so pokazale, da je bila razlika v navoru maksimalne hotene izometrične kontrakcije med skupinama v vsaki časovni točki merjenja statistično pomembna (p < 0,001). Relativni padec navora maksimalne hotene izometrične kontrakcije je bil največji takoj po protokolu utrujanja, in sicer pri trenirani skupini -0,38 (0,07) Nm in pri netrenirani skupini -0,32 (0,08) Nm. Parne primerjave v posameznih časovnih točkah merjenja so pokazale pomembne razlike med skupinama pri drugi meritvi ravni aktivacije po utrujanju (p = 0,045) in pri tretji meritvi ravni aktivacije po utrujanju (p = 0,005). Razprava in zaključek: V nasprotju z našimi izhodiščnimi pričakovanji trenirani posamezniki niso imeli statistično pomembno višje ravni živčno-mišične aktivacije sprednje stegenske mišice, kar nakazuje, da je razlika v navoru nastala zaradi razlike v mišični masi.[M. de Wolff]20252025-12-17 11:24:33Diplomsko delo/naloga177180sl