<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177179"><dc:title>Primerjava kakovosti življenja bolnic po prebolelem raku dojk: ženske iz programa DORA in bolnice iz raziskave OREH</dc:title><dc:creator>Zafran Rojec,	Sergeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kurir-Borovčić,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešić,	Nikola	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>mamografija</dc:subject><dc:subject>rak dojk</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>OREH</dc:subject><dc:subject>DORA</dc:subject><dc:description>Uvod: Kakovost življenja je večrazsežnostni pojem. Rak dojk in zdravljenje raka dojk ima lahko velik vpliv na kakovost življenja ženske. Namen: Državni presejalni programa za raka dojk DORA je namenjen odkrivanju raka dojk v zgodnjih fazah bolezni in zagotavlja boljšo kakovost življenja za žensko. Namen te raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v kakovosti življenja med bolnicami, ki jim je bil rak diagnosticiran v okviru Državnega presejalnega programa DORA, in ostalimi bolnicami, ki so bile vključene v raziskavo OREH. Metode dela: Raziskava je bila izvedena kot retrospektivno neintervencijska študija s sekundarno analizo podatkov, predhodno pridobljenih z raziskavo OREH. Rezultate smo pridobili z analizo podatkov, pridobljenih s standardiziranim anketnim vprašalnikom EORTC QLQ C-30, ki so vnešeni v sistem RedCAP Onkološkega inštituta Ljubljana. Rezultati: Opravljena je bila statistična analiza vseh skupin (DORA_kontrolna, DORA_interventna, OREH_kontrolna, OREH_interventna). Kot statistično značilno smo dokazali le razliko v kakovosti življenja pred in po zdravljenju, merjeno z vprašanjem Q30 (p = 0,011). Pri večini skupin se zadovoljstvo pred in po zdravljenju največkrat (30 %) ohrani, po zdravljenju pa se poslabša kakovost življenja v OREH_kontrolni skupini. Bolnice v skupinah DORA so imele najpogosteje raka dojke stadija I  (71 %), zgolj 4 % pa v višjih stadijih (stadij III in stadij IV), medtem ko so imele bolnice v skupinah OREH največkrat bolezen stadija II (45 %), vendar pa so imele pogosteje višje stadije (stadij III in stadij IV) v primerjavi s skupino DORA. Med kontrolnima skupinama (DORA_kontrolna, OREH_kontrolna) smo ugotovili boljšo kakovost življenja v skupini DORA_kontrolna pred zdravljenjem, merjeno z vprašanjem Q29 (p = 0,038) in vprašanjem Q30  (p = 0,047), po zdravljenju pa razlika več ni bila statistično značilna. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da največ bolnic (30 %) meni, da se jim kakovost življenja ohrani. Bolnice, napotene prek presejalnega programa DORA, imajo boljšo kakovost življenja po prebolelem raku dojk kot ostale bolnice z rakom dojk, vključene v raziskavo OREH. Vzrok za to je verjetno v tem, da je imelo vsaj 70 % žensk, napotenih prek programa DORA, nižji začetni stadij bolezni kot ostale bolnice iz programa OREH.</dc:description><dc:publisher>[S. Zafran Rojec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-17 11:24:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
