<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177145"><dc:title>Moderne, postmoderne in metamoderne strukture občutenja</dc:title><dc:creator>Kaluža,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majsova,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>metamoderni spomin</dc:subject><dc:subject>struktura občutenja</dc:subject><dc:subject>komunikativni spomin</dc:subject><dc:subject>kolektivni spomin</dc:subject><dc:subject>socialistična Jugoslavija</dc:subject><dc:subject>Tito</dc:subject><dc:description>V članku raziskujeva pojasnjevalni potencial metamodernega spomina, ki strukturno pomirja protislovja in odraža sodobna prizadevanja za oblikovanje in časovno umestitev kolektivne identitete. Proučujeva oblikovanje in posredovanje spominov na socialistično Jugoslavijo – zlasti na Josipa Broza – Tita – skozi generacijske, politične in medijske dinamike. Na podlagi velikopodatkovne analize 179 spominskih intervjujev, ki so jih študenti dodiplomskega študija opravili z osebami, rojenimi med 1940 in 1955, izpostaviva tri strukture občutenja: moderno, osredinjeno na enotnost in napredek; postmoderno, zaznamovano z razdrobljenostjo in skepticizmom; ter metamoderno, ki niha med iskrenostjo in ironijo. Tito se v tej konstelaciji pojavi kot simbolna figura, katere pomen se skozi življenjska obdobja in medijske reprezentacije spreminja. Z uporabo kombiniranih metod prikaževa, kako se spomini odražajo v spreminjajočih se političnih kontekstih in medijskih ekologijah.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-16 16:50:57</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>177145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Jugoslavija; </dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
