<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=17711"><dc:title>Vsebnost skatola v maščobnem tkivu merjascev določena s spektrofotometrično metodo</dc:title><dc:creator>Žemva,	Marjeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koman Rajšp,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Milena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Malovrh,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>prašiči</dc:subject><dc:subject>merjasci</dc:subject><dc:subject>hrbtno maščobno tkivo</dc:subject><dc:subject>skatol</dc:subject><dc:subject>spektrofometrična metoda</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Zaradi težnje po prepovedi kirurške kastracije merjascev, se razmišlja o alternativah, ki vključujejo tudi pitanje merjascev za prirejo mesa. Problem pri porabi merjaščevega mesa predstavlja predvsem neprijeten vonj, za katerega je v veliki meri odgovoren skatol (3-metilindol). V raziskavi smo vpeljali spektrofotometrično metodo ya določanje vsebnosti skatola v maščobnem tkivu. Zbrali smo vzorce petih genotipv merjascev iz petih različnih rej, starih med 101 in 310 dni. Ob vpeljavi metode smo analizirali prvo skupino, kasneje dobljene vzorce pa kot drugo skupino. Vpeljana metoda je ponovljiva (koeficient variabilnosti, KV = 13,6), obnovljiva (KV = 21,3) in ima dober izkoristek (96 %). Vsebnost skatola v hrbtnem maščobnem tkivu merjascev pri prvi skupini je bila mes 0,01 in 0,62 ppm, v povprečju 0,23 ppm.Druga skupina pa je v povprečju vsebovala 0,71 ppm skatola (med 0,07 in 1,26 ppm). Vpliva genotipa, rejca in starosti na vsebnost skatola nismo zaznali.</dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:54:50</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>17711</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
