<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176914"><dc:title>Vloga arhitekta v samoorganiziranih prostorih : študije primerov iz Aten</dc:title><dc:creator>Otaševič,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medvešek,	Gašper	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>samoorganiziran prostor</dc:subject><dc:subject>vloga arhitekta</dc:subject><dc:subject>horizontalno upravljanje</dc:subject><dc:subject>samoupravne skupnosti</dc:subject><dc:subject>urbano okolje</dc:subject><dc:subject>Atene</dc:subject><dc:description>V urbanih okoljih prihaja do napetosti med institucionalnimi pristopi k oblikovanju prostora in samoniklimi skupnostmi, ki si prizadevajo za večjo avtonomijo in vključujoče oblike delovanja. V formalnem kontekstu je arhitektova vloga jasno opredeljena in določena z odgovornostmi, medtem ko je znotraj samoorganiziranih prostorov manj. Delo preučuje delovanje teh prostorov v Atenah in raziskuje njihove prakse, dinamike in mehanizme delovanja. 
V prvem, teoretičnem delu je izpostavljen pomen preučevanja samoupravnih prostorov, pri čemer so pregledane urbane tendence, vprašanja narave bivanja v mestu ter korelacija med razvojem mesta in razvojem samoorganizacije, v Atenah izražene skozi nezakonite zasedbe stavb. Ti prostori temeljijo na horizontalnem upravljanju in so izven formalnega sistema, zato se vloga arhitekta obravnava skozi primere praks, ki jo prepoznajo v drugačnem načinu delovanja. 
V drugem, analitičnem delu je najprej skozi prostorske analize preučevana množičnost zasedb kot celota, ki kasneje preide v analizo posameznih primerov, izvedeno z uporabo terenske raziskave. Na podlagi zbranih podatkov je oblikovan predlog, v katerem so sistematično povzete ugotovitve izvedenih analiz, hkrati pa se razkriva vloga arhitekta v samoorganiziranih prostorih. 
Cilj zaključnega dela je nasloviti uveljavljeno vlogo arhitekta v družbi in določiti, kakšen premik v njenem dojemanju je potreben v kontekstu prostorov samoorganizacije, hkrati pa pokazati, da arhitekt še vedno lahko konstruktivno deluje v prostoru, tudi mimo konvencionalnih praks 21. stoletja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-13 08:08:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176914</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
