<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176911"><dc:title>Magna. : idejna zasnova transformacije industrijskega obrata Magna Steyr Maribor v krožno proizvodnjo mikokompozitov</dc:title><dc:creator>Majetič,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krušec,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Munda,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>arhitektura</dc:subject><dc:subject>prenova</dc:subject><dc:subject>tovarna</dc:subject><dc:subject>micelij</dc:subject><dc:subject>rastlinjak</dc:subject><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:description>Svet, v katerem živimo, se potaplja pod težo človeških vplivov. Gradimo vedno več, širimo urbanizirana območja in pri tem izgubljamo kmetijske površine. Naloga izpostavlja tovarno Magna v Mariboru kot izrazitega predstavnika te problematike.
V času, ko prehranska suverenost in samooskrba postajata eksistencialni vprašanji, smo eno najrodovitnejših kmetijskih površin v državi namenili proizvodni hali, ki danes, po le nekaj letih delovanja, miruje. Stavba je bila zgrajena, viri porabljeni, zemlja uničena. Naloga zavzema stališče, da je obstoječo stavbo smiselno ohraniti in z njeno preobrazbo spodbuditi spremembe.
Strateška lega na križišču transportnih koridorjev in velike prostorske zmogljivosti omogočajo razvoj nove, trajnostno naravnane proizvodnje. Program želi v prvi vrsti spremeniti industrijo in okrepiti kmetijsko zaledje Dravskega polja.
Kmetijski ostanki, stranski produkt poljščin, predstavljajo 80 % celotnega pridelka in običajno zgnijejo, se sežgejo ali končajo kot odpadek. S primerno infrastrukturo jih lahko v kombinaciji z micelijem, ki deluje kot naravno lepilo, spremenimo v reciklabilen in vsestransko uporaben material. Obstoječe metode proizvodnje materialov so pogosto okoljsko obremenjujoče in zahtevajo velike investicije, medtem ko uporaba kmetijskih ostankov kmetom ponuja dodaten vir prihodka ter krepi krožno gospodarstvo. Ob tem nastajajo tudi pogoji, primerni za pridelavo rastlin v rastlinjakih, kar omogoča nadomestitev izgubljenih pridelovalnih površin.
Transformacija hale prinaša več kot le zmanjšanje okoljskih vplivov, saj omogoča, da se prostor generičnih zaprtih industrijskih zidov spremeni v odprto, trajnostno in kontekstu prilagojeno strukturo. Magistrska naloga predstavi pristop, s katerim je mogoče zgrešene naložbe spremeniti v projekte prihodnosti.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-13 08:06:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176911</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
