<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176872"><dc:title>Poznavanje ugovora vesti ter stališča o njem med študenti enovitega magistrskega študijskega programa Farmacija</dc:title><dc:creator>Smolinger,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ugovor vesti</dc:subject><dc:subject>študenti farmacije</dc:subject><dc:subject>etična dilema</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>pravice</dc:subject><dc:description>Ugovor vesti je pravica posameznika, da v zakonsko določenih primerih odkloni dejanje, ki je v nasprotju z njegovim moralnim, etičnim ali verskim prepričanjem. V lekarniški praksi se nanaša predvsem na situacije, ko farmacevt zavrne izdajo določenega zdravila ali izvedbo storitve, ker bi bilo to v nasprotju z njegovo vestjo. V Sloveniji je področje ugovora vesti dolgo časa ostalo pravno nedorečeno, kar je povzročalo neenotnost v praksi in negotovost med farmacevti. S spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti konec leta 2024 je bila uvedena popolna prepoved uveljavljanja ugovora vesti za lekarniške farmacevte, kar je sprožilo razprave o posegu v svobodo vesti in strokovno avtonomijo farmacevtov.
Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so študenti farmacije seznanjeni s pravico do ugovora vesti, z njeno zakonsko ureditvijo in s pomenom v lekarniški praksi ter kakšna so njihova stališča do možnosti njene uveljavitve. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je zajel študente vseh letnikov Enovitega magistrskega študijskega programa Farmacija na Univerzi v Ljubljani, vključno s študenti, vpisanimi v dodatno leto. Podatki so bili analizirani z opisno in s sklepno statistiko, z uporabo hi-kvadrat testa ter logistične regresije.
Rezultati so pokazali, da večina študentov pozna pojem ugovora vesti, vendar je njihovo poznavanje zakonske ureditve pomanjkljivo. Večina anketirancev se strinja, da bi moral biti ugovor vesti farmacevtom omogočen, vendar le ob pogoju, da je pacientu hkrati zagotovljen neoviran dostop do zdravil. Študenti višjih letnikov so izkazali boljše poznavanje zakonskih določil in bolj uravnotežena stališča do etičnih dilem v lekarniški praksi. Analiza je pokazala, da je verska pripadnost, kot sociodemografski dejavnik, pomemben napovedni dejavnik podpori pravice do ugovora vesti. Versko opredeljeni študenti so izrazili večjo podporo in željo po uveljavljanju te pravice.
Ugotovitve kažejo, da je med študenti farmacije prisotno zanimanje za etična vprašanja, povezana z ugovorom vesti, vendar bi bilo razumevanje tega področja smiselno poglobiti. To bi prispevalo k boljši pripravljenosti bodočih farmacevtov na soočanje z etičnimi dilemami v praksi in razumevanju pomena odgovornega ravnanja med svobodo vesti ter dolžnostjo do pacienta.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-12 08:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176872</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
