<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176717"><dc:title>Vpliv biocidov in minimalnega gojišča z glukozo na sposobnost tvorbe biofilma pri sevih bakterije Escherichia coli, ki proizvajajo encime ESBL</dc:title><dc:creator>Grm,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič Avguštin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čremožnik Zupančič,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>ESBL</dc:subject><dc:subject>ST131</dc:subject><dc:subject>biofilmi</dc:subject><dc:subject>biocidi</dc:subject><dc:subject>klorheksidin diglukonat</dc:subject><dc:subject>benzalkonijev klorid</dc:subject><dc:subject>minimalno gojišče</dc:subject><dc:subject>odpornost proti biocidom</dc:subject><dc:subject>hormeza</dc:subject><dc:description>Analizirali smo vpliv biocida klorheksidin diglukonata (CHG) in benzalkonijevega klorida (BAC) v kombinaciji z minimalnim gojiščem z glukozo na sposobnost tvorbe biofilma pri sevih Escherichia coli, ki proizvajajo encime ESBL (ESBL-EC). Sevi bakterij ESBL-EC so bili osamljeni v letih od 2018 do 2022 iz spodnjih dihal pacientov, hospitaliziranih v bolnišnici v Osrednjeslovenski regiji in identificirani s strani Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani. Seve smo uvrstili v dve skupini glede na pripadnost sekvenčni skupini ST131. Minimalne inhibitorne koncentracije za oba biocida smo določili z metodo dilucije v agarju in mikrodilucije. Za biocid CHG sta metodi podali primerljive rezultate vrednosti MIK (najpogosteje 4 mg/L), pri biocidu BAC pa je prišlo do večjih razlik (64 mg/L pri diluciji v agarju, 32 mg/L pri mikrodiluciji). Biofilmotvornost sevov ESBL-EC smo testirali v gojišču LB in v minimalnemu gojišču MG z 0,2 g/L glukoze (0,02 % m/v glukoze) ob prisotnosti zelo nizkih koncentracij biocidov (CHG 0,04 mg/L in BAC 0,32 mg/L). V hranilno bogatem gojišču LB je bila večina sevov ESBL-EC šibko biofilmotvornih, kar se je nekoliko spremenilo po dodatku biocida CHG. Dodatek biocida BAC je vplival na povečanje deleža srednje biofilmotvornih sevov za 11,2 % (iz 19,8 % na 31,0 %) in deleža močno bifilmotvornih sevov za 4,3 % (iz 18,1 % na 22,4 %). Med skupinama ST131 in NE-ST131 smo zaznali manjše razlike. V gojišču MG pa je 72,1 % sevov, ki so pripadali skupini ST131, močno tvorilo biofilm že brez dodatka biocida, po dodatku BAC, pa je odstotek močno biofilmotvornih sevov narastel na 80,3 %, kar je bilo statistično značilno (p vrednost &lt; 0,001), saj so bili sevi iz skupine NE-ST131 v enakih pogojih močno biofilmotvorni le v 41,8 %.</dc:description><dc:publisher>[E. Grm]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-10 07:15:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176717</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
