Telesna dejavnost in vadba pri bolnikih s sindromom takotsuboSkubic, Urša (Avtor) Kambič, Tim (Mentor) Jug, Borut (Komentor) sindrom takotsubotelesna dejavnostvadbakardiološka rehabilitacijaSindrom takotsubo, znan tudi kot sindrom zlomljenega srca, se kaže kot akutno srčno popuščanje z značilnim vzorcem motenj krčenja levega prekata in s sorazmerno hitrim okrevanjem krčljivosti srčne mišice, ki posnema akutni koronarni sindrom, vendar ni posledica akutne koronarne zapore. Prevalenca je med 2 in 3 % vseh bolnikov s klinično sliko akutnega koronarnega sindroma, najpogosteje prizadene ženske, stare med 60 in 80 let. Ključnega pomena je celostna oskrba bolnikov, ki vključuje farmakološko in nefarmakološko obravnavo. Pri slednji je nepogrešljiva ambulantna kardiološka rehabilitacija, v sklopu katere so bolniki deležni psihosocialne obravnave, izvajajo telesno vadbo in prejmejo napotke za telesno dejavnost. Ker je napotitev bolnikov s sindromom takotsubo v kardiološko rehabilitacijo slaba, obenem pa so tudi smernice za telesno dejavnost in vadbo pomanjkljive, sta bila cilja naloge izvesti pregled objavljene literature o zadevni temi ter pripraviti primer programa telesne dejavnosti in vadbe. Izvedli smo sistematični pregled literature po smernicah PRISMA, iskali smo po bazah PubMed, Science Direct in Web of Science. Uporabili smo ključnike za “sindrom takotsubo,” “telesno dejavnost”, “vadbo” in “kardiološko rehabilitacijo”. V končni pregled smo izmed 511 zadetkov vključili štiri raziskave, med katerimi sta bili dve retrospektivni, ena randomizirana in ena raziskava primera. Vse raziskave so v sklopu vadbene intervencije vsebovale aerobno vadbo, tri so dodale še vadbo za moč, bolniki pa so intervencijo izvajali od treh mesecev do treh let. Telesna vadba se je izvajala dvakrat do trikrat tedensko in trajala med 20 in 60 minut. Aerobno vadbo so izvajali na tekalni stezi ali kolesarskem ergometru, v posamezni vadbeni enoti je trajala med 20 in 50 minut pri intenzivnosti 65–75 % največje frekvence srca ali 40–59 % rezerve srčne frekvence, medtem ko se je vadba za moč kot dopolnilno sredstvo izvajala za zgornje in spodnje okončine, trajala je približno 15 minut pri intenzivnosti 40–60 % največjega premaganega bremena. Telesna vadba je vplivala na izboljšanje v hemodinamiki, aerobni zmogljivosti, mišični moči, kakovosti življenja in prispevala k nižji stopnji ponovne hospitalizacije. Na podlagi pregleda razpoložljivih raziskav sta telesna dejavnost in vadba varni, izvedljivi in učinkoviti, vendar primanjkuje randomiziranih kontroliranih raziskav, ki bi predstavljale glavni dokaz o njuni učinkovitosti ter vplivale na dokončen zapis smernic optimalne rehabilitacije pri bolnikih s sindromom takotsubo.20252025-12-09 12:03:59Magistrsko delo/naloga176694sl