<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176693"><dc:title>Gibanje medenice med tekom pri različnih pogojih in posledična tveganja za poškodbe</dc:title><dc:creator>Kovač,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Supej,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strojnik,	Vojko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Medenica</dc:subject><dc:subject>kinematika</dc:subject><dc:subject>biomehanika</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:description>Glavni cilj magistrske naloge je bil opazovanje kinematike medenice v treh ravninah (sredinski, čelni in prečni) med tekom, v pogojih povečanja, hitrosti, naklonine in utrujenosti. Ti pogoji so pomembni za razumevanje nastanka tekaških poškodb. V meritvah je sodelovalo 25 preizkušank (starosti 27,25 ± 11,58 leta; telesne višine 168,2 ± 4,25 cm; telesne mase 58,55 ± 5,77 kg), ki se rekreativno ukvarjajo s tekom in imajo prvi stik s podlago preko pete. Biomehansko analizo medenice smo izvedli s pomočjo namestitve pasivnih označevalcev »Qualisys Sports Marker Set« in sistema kamer Qualisys Oqus. Tekaški protokol je bil razdeljen v pet enominutnih tekov, ki so bili izvedeni pri hitrosti 10 km/h, 12 km/h in 14 km/h na ravni podlagi, nato pa so sledili teki pri hitrosti 10 km/h pri naklonini 5° in 10° navzgor. Po tekaškem protokolu je sledilo 30 minutno utrujanje, ki je potekalo pri 80% srčne rezerve, po katerem smo ponovno izvedli tekaški protokol tekov. Za obdelavo podatkov smo uporabili program Qualisys Track Manager, Visual 3D in MATLAB. Statistična analiza je potekala v MATLABU, kjer so bili uporabljeni mešani modeli za oceno vpliva različnih dejavnikov. Za določitev statistične značilnosti razlik med povprečji smo uporabili vnaprej določene primerjave z uporabo Bonferronijevega popravka. Rezultati so pokazali, da povečanje hitrosti teka statistično pomembno vpliva na gibanje medenice v vseh opazovanih ravninah (vsi p &lt; 0,001). Prav tako je povečanje naklonine teka navzgor pomembno vplivalo na gibanje medenice v čelni ravnini (p = 0,004) in tudi na rotacijo (p = 0,002). Utrujenost je sicer vplivala na rotacijo medenice v prečni ravnini (p &lt; 0,001) in na nagib medenice naprej (p &lt; 0,001). Nismo pa opazili statistično pomembnega vpliva na gibanje medenice v čelni ravnini. Magistrsko delo daje vpogled v gibanje medenice v sredinski, prečni in čelni ravnini med tekom pri tekaško aktivnih posameznicah v pogojih povečanja, hitrosti, naklonine in utrujenosti. Ključna izhodišča so bila povezana z razumevanjem, da ima pravilno gibanje medenice pomembno vlogo pri stabilizaciji trupa in preprečevanju poškodb.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-09 12:03:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176693</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
