Prepoznavanje in samoregulacija čustvenih afektov kot učinkovito orodje za zmanjševanje anksioznostiNatlačen, Eva (Avtor) Erzar, Tomaž (Mentor) anksioznostpsihične motnjesamoregulacija čustevprepoznavanje čustvenih afektovobvladovanje anksioznih simptomovprogram delavnicAnksioznost kot ena izmed najpogostejših psihičnih motenj sodobnega časa pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika, se odraža na kognitivni, vedenjski, čustveni in telesni ravni, kot močno prisoten globalen simptom pa pušča posledice celo s sociološkega in ekonomskega vidika. V magistrski nalogi smo želeli preučiti, v kolikšni meri sposobnost posameznika, da učinkovito prepoznava in regulira lastna čustva, vpliva na njegovo doživljanje in obvladovanje anksioznih simptomov. S tem raziskovalnim vprašanjem smo se usmerili predvsem v preverjanje učinkovitosti programa delavnic, ki udeležence usposablja za prepoznavanje lastnih čustvenih afektov ter razvijanje veščin samoregulacije, pri čemer smo na podlagi že objavljenih raziskav izhajali iz predpostavke, da takšen pristop lahko pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov anksioznosti. Mehanizmi anksioznosti so sicer močno povezani s procesi v centralnem živčnem sistemu, hkrati pa imajo pomembno vlogo tudi psihološki dejavniki, kot so načini čustvenega doživljanja, pretekle izkušnje, zgodnja socializacija in zmožnost regulacije čustev. Pretekle raziskave potrjujejo, da sposobnost prepoznavanja in regulacije čustev botruje nižji stopnji anksioznosti in spodbujajo boljšo psihološko odpornost. V empiričnem delu raziskave smo tako preverjali učinke konkretnega programa na majhnem, a intenzivnem vzorcu udeležencev. Rezultati merjenja anksioznosti pred in po sodelovanju v programu so pokazali dosledno smer izboljšanja simptomov pri udeležencih. Udeleženci so namreč po končanih delavnicah poročali o izboljšanju simptomov anksioznosti, večji mirnosti in boljši sposobnosti prepoznavanja in samoregulacije čustvenih afektov. Poleg kvantitativnih rezultatov hipoteze potrjujejo tudi fenomenološki del raziskave, ki je še poudaril zaznano razliko v počutju in doživljanju anksioznosti pri udeležencih. Slednje potrjuje, da se spremembe niso zgodile le na ravni merljivih kazalnikov, temveč tudi v osebnem doživljanju udeležencev. Z raziskavo smo tako potrdili vse štiri hipoteze in sicer, da udeležba v programu zmanjšuje simptome anksioznosti, da udeleženci pripisujejo izboljšanje boljšemu prepoznavanju čustvenih afektov, učinkovitejši zaznavi telesnih senzacij in povečani sposobnosti samoregulacije čustev. Čeprav rezultati zaradi majhnega vzorca niso statistično močni, jasno nakazujejo potencial tovrstnih terapevtskih intervencij kot pomembnega dopolnila že uveljavljenim kliničnim pristopom.[E. Natlačen]20252025-12-06 09:00:22Magistrsko delo/naloga176642sl