Higienske navade študentov pri pripravi živil v kuhinjah študentskih domovDoberšek, Iza (Avtor) Ovca, Andrej (Mentor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvovarnost živilštudentiznanjeodnosvedenjeUvod: Zagotavljanje varnosti živil je ena temeljnih nalog javnega zdravja, saj lahko nepravilno ravnanje z živili povzroči bolezni, povezane z živili in resno ogrozi zdravje prebivalstva. Mladi odrasli, predvsem študenti, pogosto prvič prevzamejo odgovornost za samostojno pripravo hrane, zato je njihovo znanje o higieni živil in dosledno upoštevanje higienskih ukrepov bistvenega pomena. Namen: Preučiti higienske navade slovenskih študentov pri samostojni pripravi živil v kuhinjah študentskih domov ter ugotoviti raven njihovega znanja, odnos in vedenje glede zagotavljanja varnosti živil. Metode dela: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu z uporabo anonimnega spletnega vprašalnika, pripravljenega na platformi 1Ka. Vprašalnik je zajemal štiri vsebinske sklope: i) demografske podatke, ii) znanje, iii) odnos in iv) vedenje glede zagotavljanja varnosti živil. Podatki so bili analizirani v posebnem programu za statistične analize IBM SPSS Statistics, kjer sta bila za preverjanje razlik med skupinami uporabljena hi-kvadrat test in Mann-Whitney-ev test (p < 0,05). Rezultati: Na anketo je odgovorilo 297 študentov različnih slovenskih univerz. Rezultati so pokazali, da več kot polovica sodelujočih (58,2 %) v času študija še ni bila seznanjena z vsebinami s področja varnosti živil. Študenti so najbolje prepoznali osnovne higienske prakse, kot so pomen umivanja rok, ločevanje surovih in toplotno obdelanih živil ter pravilno shranjevanje ostankov hrane. Pomanjkljivosti pa so se pokazale pri specifičnih znanjih, povezanih s postopki odtajanjevanja živil, uporabo kuhinjskih gobic in shranjevanjem mesa. Statistično značilne razlike so se pokazale v posameznih segmentih vprašalnika glede na študijsko smer, letnik študija, pogostost samostojne priprave hrane in bivalno okolje. Študenti zdravstveno-naravoslovnih smeri, višjih letnikov ter tisti, ki bolj pogosto kuhajo sami, so izkazali višjo raven znanja, boljši odnos in ustreznejše higienske navade. Vendar pa razlike niso bile tako izrazite, da bi lahko na tej osnovi v celoti potrdili zastavljene hipoteze. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da imajo študenti osnovno razumevanje pomena zagotavljanja varnosti živil, vendar njihovo vedenje pogosto odstopa od priporočil. Pomanjkanje formalnega izobraževanja s področja varnosti živil se odraža v neustreznem vedenju, kot so redka menjava kuhinjskih gobic, nepravilno odtajevanje mesa in neustrezno shranjevanje živil. Kljub temu večina študentov izraža pozitiven odnos do varne priprave hrane in pripravljenost za izboljšanje svojih navad. Ugotovitve poudarjajo potrebo po večji ozaveščenosti o varnosti živil ter vključitvi teh vsebin v študijske programe in po izvajanju ciljno usmerjenih izobraževanj v študentskih domovih. Izboljšanje znanja in vedenja mladih bi lahko pomembno prispevalo k zmanjšanju tveganja za bolezni, povezane z živili.[I. Doberšek]20252025-12-03 07:45:37Magistrsko delo/naloga176528sl