<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176454"><dc:title>Uporaba ameriškega okvira prakse delovne terapije pri obravnavi otroka z motnjo v duševnem razvoju in s pridruženimi motnjami razvoja – prikaz primera</dc:title><dc:creator>Adamlje,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kroflič,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>interdisciplinarna obravnava</dc:subject><dc:subject>okupacija</dc:subject><dc:subject>OTPF-4</dc:subject><dc:description> Delovna terapija je pomembna pri obravnavi otrok z motnjo v duševnem razvoju (MDR)
in s pridruženimi motnjami, saj omogoča izboljšanje izvajanja okupacij in kakovosti življenja.
Ameriški okvir prakse delovne terapije (OTPF-4) ponuja strukturiran pristop k vrednotenju,
intervenciji in k oceni izidov obravnave. Metode: Predstavljen je primer 7-letnega dečka z
MDR, s slabovidnostjo ter pridruženimi genetskimi in z nevrološkimi motnjami. Obravnava je
temeljila na OTPF-4 in vključevala elemente razvojno-nevrološkega pristopa. Proces je zajemal
pripravo okupacijskega profila, analizo izvajanja okupacije, oblikovanje ciljev, izbiro
terapevtskih intervencij in pristopov, izvedbo obravnave ter vrednotenje izidov. Rezultati: Po
enoletni obravnavi so bili doseženi pozitivni rezultati. Deček je pokazal izboljšave v socialnointerakcijskih in motoričnih spretnostih ter večjo samostojnost pri izvajanju vsakodnevnih
okupacij (npr. toaleta, hranjenje, uporaba računalnika). Zmanjšala se je njegova odvisnost od
pomoči odraslih, kar je prispevalo k večji vključenosti v socialne in izobraževalne aktivnosti.
Sklep: OTPF-4 je strukturiran in prilagodljiv okvir, ki je ustrezen za delovnoterapevtsko
obravnavo otrok z MDR in s pridruženimi motnjami. Individualiziran pristop, osredinjen na
uporabnika, omogoča povečanje samostojnosti in kakovosti življenja, hkrati pa sta pomembna
tudi interdisciplinarno sodelovanje in vključenost družine v delovnoterapevtsko obravnavo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-01 14:43:04</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>176454</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
