<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176449"><dc:title>Pravni položaj in zaščita delavcev ob izpolnitvi pogojev za upokojitev</dc:title><dc:creator>Sušnik,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Franca,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravni položaj</dc:subject><dc:subject>zaščita</dc:subject><dc:subject>starejši delavec</dc:subject><dc:subject>odlog upokojitve</dc:subject><dc:subject>spodbuda</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na analizo pravnega položaja in zaščite delavcev ob
izpolnitvi pogojev za upokojitev, saj je v preteklosti prihajalo do zakonodajnih
sprememb, ki so posegale v temeljne človekove pravice in svoboščine ter delavce
prisilile v upokojitev. Glavni poudarek magistrskega dela je preučiti, kakšne so pravne
možnosti delavcev, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, da kljub temu nadaljujejo delovno
razmerje ter kakšna je njihova pravna zaščita pred neutemeljenimi prisilnimi
odpovedmi pogodb o zaposlitvi. V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in
analiza sekundarnih podatkov, ki so bili zbrani iz strokovnih člankov ter pravnih virov,
ki urejajo položaj starejših delavcev in možnosti za podaljšanje njihove aktivnosti na
trgu dela.
Ugotovitve magistrskega dela se nanašajo na vse starejše delavce, s posebno
osredotočenostjo na specifično poklicno skupino javnih uslužbencev, ki se zaradi
zahtevnosti delovnega mesta morajo upokojiti po samem zakonu. Analiza strokovnih
in pravnih virov je pokazala, da je Slovenija v letu 2020 z uveljavitvijo spremenjene
pokojninske zakonodaje uvedla pomemben spodbujevalni ukrep: bonus, ki ga delavec
prejme, če po izpolnitvi pogojev za upokojitev ostane zaposlen in nadaljuje delo. Ta
ukrep predstavlja pomembno motivacijo za daljše ostajanje na trgu dela. Čeprav
delavcem ustavne pravice zagotavljajo svobodno odločitev o delu in pravico do
dostojne pokojnine, jim pravni sistem ne predvideva posebne zaščite, ki bi jih ščitila
pred prisilno upokojitvijo. To pomeni, da delodajalci še vedno najdejo načine, s katerimi
lahko pritiskajo na delavce, da se upokojijo. Takšne prakse pomenijo tveganje
diskriminacije in poseg v pravico do svobodne odločitve delavca o nadaljevanju
njegovega delovnega razmerja.</dc:description><dc:publisher>[M. Sušnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-01 11:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176449</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
