Vloga farmacevta na kliničnem oddelku Psihiatrične bolnišnice Vojnik pri izboljšanju bolnikovega razumevanja zdravljenja z zdravili za zdravljenje duševnih motenjŠrot, Neža (Avtor) Kerec Kos, Mojca (Mentor) Hriberšek, Danila (Komentor) obravnava farmacevtaduševne motnjezdravila za zdravljenje duševnih motenjsodelovanje pri zdravljenjurazumevanje zdravljenjaPri psihiatričnih bolnikih se stopnja sodelovanja pri zdravljenju z zdravili giblje med 20 % in 60 %, kar pogosto vodi v poslabšanje simptomov, večjo verjetnost ponovne hospitalizacije in slabši izid zdravljenja. Eden pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na sodelovanje bolnikov pri zdravljenju z zdravili, je bolnikovo razumevanje bolezni in zdravljenja. Namen prospektivne raziskave, ki smo jo izvedli v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, je bil oceniti vpliv farmacevtske obravnave na bolnikovo razumevanje zdravljenja z zdravili za zdravljenje duševnih motenj. Za oceno razumevanja zdravljenja z zdravili smo uporabili vprašalnik, ki smo ga sami oblikovali. Uporabili smo ga med hospitalizacijo (pred obravnavo farmacevta), ter po farmacevtski obravnavi (ob odpustu in dva tedna po odpustu). V raziskavo smo vključili 26 bolnikov iz treh oddelkov, od tega 10 žensk in 16 moških. Povprečna starost bolnikov je bila 42,7 let. Najmlajši bolnik je bil star 22, najstarejši pa 68 let. Najpogostejše diagnoze so bile iz skupine Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje, sledijo Razpoloženjske motnje in nato Nevrotske, stresne in somatoformne motnje. Mediana števila zdravil za zdravljenje duševnih motenj na bolnika je bila med hospitalizacijo 5, ob odpustu in dva tedna po odpustu pa 4. Delež bolnikov, ki so menili, da poznajo vsa predpisana zdravila, se je dvignil iz 76,9 % med hospitalizacijo na 92,3 % ob odpustu, ta delež pa se je ohranil tudi dva tedna po odpustu. Bolniki so med hospitalizacijo za 58,4 % svojih zdravil za zdravljenje duševnih motenj opredelili, da jim pomagajo. Ob odpustu se je ta delež dvignil na 90,1 %, po dveh tednih pa na 99,2 %. Obravnava je vplivala tudi na jemanje zdravil. Med hospitalizacijo je 19,2 % bolnikov poročalo, da so v zadnjem mesecu sami prenehali jemati zdravilo zaradi neželenih učinkov, brez posveta z zdravnikom. Dva tedna po odpustu ni nihče poročal o samostojni prekinitvi zdravljenja. To kaže na pomembno zmanjšanje nenadzorovanega prekinjanja zdravljenja, ki sicer predstavlja veliko tveganje za poslabšanje bolezni in ponovno hospitalizacijo. Hkrati je 57,7 % bolnikov med hospitalizacijo poročalo, da jim pogovor s farmacevtom zmanjšuje strah pred zdravili, ob odpustu 88,5 %, po dveh tednih pa 76,9 %. Rezultati nakazujejo, da obravnava farmacevta izboljša bolnikovo razumevanje zdravil in bolezni, kar nakazuje na pomembno vlogo farmacevta pri zagotavljanju kontinuiranega in kakovostnega zdravljenja z zdravili tudi po odpustu iz bolnišnice.20252025-11-29 08:45:43Magistrsko delo/naloga176409sl