<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176392"><dc:title>Učinki programa telesne dejavnosti in čuječnosti na kakovost življenja otrok z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti</dc:title><dc:creator>Jovičevič,	Liza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tušak,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Majerič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ADHD/intervencija/telesna dejavnost/čuječnost/fantje</dc:subject><dc:description>Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je najpogostejša vedenjska motnja pri otrocih. Strokovna terapevtska praksa za ADHD vključuje tudi telesno dejavnost (TD) in vadbo čuječnosti (Č). V tej študiji smo združili oboje. Vzorec je vključeval 20 preizkušancev v eksperimentalni skupini (ES) in 19 v kontrolni skupini (KS). Vsi preizkušanci so bili fantje z diagnozo ADHD, stari 10 (± 1) let. Intervencija v ES je vključevala TD in Č, medtem ko je intervencija v KS vključevala nesistematično izobraževanje o čustvih. Program je potekal dvakrat tedensko po 60 minut in je trajal tri mesece. Izraženost simptomov ADHD smo merili z vprašalnikom ASEBA CBCL/6–18 in TRF/6–18, zaznavno-gibalne sposobnosti smo ocenjevali s Preizkusom zaznavno-motoričnih sposobnosti, statično ravnotežje smo merili na tenziometrični plošči, dinamično ravnotežje pa z Biodex Balance Systemom. Statistične analize smo izvedli s programom IBM SPSS 25. Pri spremenljivkah, kjer med skupinama v začetnih meritvah intervencije nismo ugotovili statistično značilnih razlik, smo njihov učinek preverili z dvofaktorsko analizo variance za ponovljene meritve. Pri spremenljivkah, kjer smo ugotovili statistično značilne razlike med skupinama v začetnih meritvah, smo uporabili analizo kovariance, s katero smo preverili vpliv začetnih razlik med skupinama na razliko med njima v končnih meritvah ter v meritvah tri in šest mesecev po končani intervenciji. Ugotovili smo, da je program telesne dejavnosti in čuječnosti pri preizkušancih iz ES tako kratkotrajno kot tudi dolgotrajno zmanjšal izraženost simptomov ADHD. Pri preizkušancih iz ES je prav tako izboljšal tudi zaznavno-gibalne sposobnosti in dinamično ravnotežje; kratkotrajno pa še statično ravnotežje. Na podlagi ugotovitev ocenjujemo, da sta lahko načrtovana in sistematična TD in vadba Č dve od dodatnih sredstev sodobne celovite terapevtske obravnave otrok z ADHD.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-29 07:15:18</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176392</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>