<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176372"><dc:title>Celovita karakterizacija rekristalizacije aluminijevih zlitin Al99,5 in AlMn0,3 z meritvijo električne prevodnosti in DSC</dc:title><dc:creator>Veber,	Anemarie	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jožef	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mesarič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kugler,	Goran	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Borut	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminij</dc:subject><dc:subject>rekristalizacija</dc:subject><dc:subject>električna prevodnost</dc:subject><dc:subject>DSC analiza</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>EN AW-1050A</dc:subject><dc:subject>EN AW-3102</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je raziskana rekristalizacija dveh aluminijevih zlitin: tehnično čistega aluminija EN AW-1050A in manganove zlitine EN AW-3102. Namen raziskave je bil celovito ovrednotiti vpliv debeline vzorcev ter različnih temperatur in časa žarjenja na kinetiko rekristalizacije, spremljano z meritvami električne prevodnosti, diferenčno vrstično kalorimetrijo (DSC) in metalografsko analizo.
V eksperimentalnem delu so bili preizkušanci različnih debelin podvrženi žarjenju pri temperaturah 450 °C, 475 °C in 500 °C. Meritve električne upornosti so omogočile sprotno spremljanje sprememb v mikrostrukturi in s tem napredovanje rekristalizacije, medtem ko je DSC analiza zaznala toplotne prehode, povezane s procesom. Dodatno so bile izvedene metalografske preiskave s svetlobnim mikroskopom in s polarizirano svetlobo, ki so potrdile razvoj mikrostrukture.
Rezultati kažejo, da rekristalizacija v tehnično čistem aluminiju poteka hitreje in pri nižjih temperaturah kot pri manganovi zlitini. Prisotnost mangana upočasni napredovanje procesa, zviša rekristalizacijsko temperaturo in povzroči manj homogeno mikrostrukturo zaradi zaviranja gibanja mej zrn. Poleg kemične sestave ima pomembno vlogo tudi debelina vzorca – pri debelejših je rekristalizacija počasnejša zaradi slabšega prenosa toplote v notranjost.
Raziskava potrjuje, da so meritve električne upornosti zanesljiva in občutljiva metoda za spremljanje rekristalizacije, saj spremembe v električni prevodnosti dobro sovpadajo z rezultati DSC in metalografskimi opazovanji. Ugotovitve omogočajo boljše razumevanje povezave med mikrostrukturo, električnimi lastnostmi in procesnimi parametri, kar je pomembno za optimizacijo industrijske obdelave aluminijevih zlitin.</dc:description><dc:publisher>A. Veber</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-28 09:00:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176372</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>