<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176364"><dc:title>Inovativni didaktični pristopi pri poučevanju kroženja vode v naravi za razvoj naravoslovnega znanja in odnosa do okolja pri petošolcih</dc:title><dc:creator>Jesenko,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kroženja vode</dc:subject><dc:subject>naravoslovno znanje</dc:subject><dc:subject>okoljska stališča</dc:subject><dc:subject>okoljsko vedênje</dc:subject><dc:subject>odnos do narave</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>didaktika</dc:subject><dc:description>Voda je del okolja, ki nas obdaja, je del naših teles, a jo hitro spregledamo, steče mimo nas. Mimo nas teče tudi mnogo onesnaževalcev, pa velikokrat tudi te spregledamo, čeprav nas obdajajo. To so industrija, gospodarstvo, kmetijstvo, ki so onesnaževalci vira pitne vode. Tu so tudi naša neracionalna ravnanja z vodo. Zaloga pitne vode pa je omejena, zato moramo spremeniti naša ravnanja in poskrbeti, da če ne pustimo sveta za sabo za spremembo boljšega, kot smo ga prejeli, vsaj začnemo konkretno delati v tej smeri.
V raziskavi smo ugotavljali, ali lahko z dnevom dejavnosti kot aktivno in izkustveno obliko poučevanja pozitivno vplivamo na znanje, okoljska stališča in okoljska vedênja petošolcev o kroženju vode v naravi. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 48 učencev in učenk petega razreda ene izmed slovenskih osnovnih šol. V okviru kavzalno-eksperimentalno metode smo uporabili preizkus znanja ter vprašalnik o stališčih in vedênju do okolja, pri čemer so bile meritve za stališča in vedênje do okolja izvedene v treh časovnih točkah (pred, takoj po in tri mesece po intervenciji), preizkus znanja pa v dveh časovnih točkah (pred in takoj po intervenciji).
Rezultati so pokazali statistično značilno izboljšanje znanja učencev po izvedbi dneva dejavnosti. Prav tako se je deloma izboljšala večina okoljskih stališč, zlasti tista, ki odražajo biocentrično razumevanje narave. Pozitivne spremembe so se pokazale tudi pri samooceni okoljskega vedênja, pri čemer so učenci najpogosteje poročali o večji doslednosti pri enostavnih vsakodnevnih dejanjih, kot sta ugašanje luči in recikliranje, nismo pa tu zasledili statistično pomembnih razlik. Najbrž bi bilo smiselno raziskavo razširiti skozi daljše časovno obdobje.
Ugotovitve torej potrjujejo, da je dan dejavnosti učinkovita oblika poučevanja naravoslovnih in okoljskih vsebin, za dolgoročen učinek pa je pomembno, da tovrstne metode vključujemo v redno pedagoško prakso ter predvsem, da jih podpirajo starši in sorodniki v domačem in vsi ostali v širšem družbenem okolju.</dc:description><dc:publisher>N. Jesenko</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-28 08:30:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176364</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
