Primerjava variabilnosti srčnega ritma po katetrskem zdravljenju atrijske fibrilacije z dvema ablacijskima metodamaŽGALIN, NASTJA (Avtor) Jarm, Tomaž (Mentor) variabilnost srčnega ritmaobdelava biomedicinskih signalovatrijska fibrilacijaradiofrekvenčna ablacijaablacija z ireverzibilno elektroporacijoizolacija pljučnih venAtrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma in je povezana z večjim tveganjem za možgansko kap ter srčno popuščanje. Zlati standard katetrskega zdravljenja atrijske fibrilacije je trenutno izolacija pljučnih ven z radiofrekvenčno ablacijo (ang. radiofrequency ablation – RFA), pri kateri visokofrekvenčni izmenični tok povzroči toplotno poškodbo tkiva in izolira aritmogeno področje. V preteklih študijah so ugotovili zmanjšanje parametrov variabilnosti srčnega ritma (ang. heart rate variability – HRV) po RFA. Domnevajo, da zmanjšanje izhaja iz sprememb v dinamiki časovnih intervalov med zaporednimi srčnimi utripi, ki jih povzroči toplotna poškodba ganglijev avtonomnega živčevja kot stranski učinek RFA. Nedavno se je kot alternativa radiofrekvenčni ablaciji uveljavila ablacija z ireverzibilno elektroporacijo (ang. pulsed field ablation – PFA), ki temelji na netermičnem mehanizmu, pri katerem kratki visokonapetostni električni impulzi zaradi porušitve celične homeostaze ob elektroporaciji celične membrane povzročijo celično smrt. Ker imajo kardiomiociti (srčne mišične celice) med najnižjimi pragi občutljivosti na električna polja, PFA selektivno deluje na miokard (srčno mišico) in po dosedanjih ugotovitvah v večji meri ohranja ganglije avtonomnega živčevja. Namen magistrskega dela je primerjava parametrov variabilnosti srčnega ritma pri bolnikih po katetrski izolaciji pljučnih ven z radiofrekvenčno ablacijo in ablacijo z ireverzibilno elektroporacijo. V raziskavo smo vključili 7-dnevne holterske zapise EKG, pridobljene 3, 6 in 12 mesecev po ablaciji, iz katerih smo izračunali časovne, frekvenčne in nelinearne parametre HRV s pomočjo programskega orodja Kubios HRV Scientific. Statistično obdelavo smo izvedli v programskem okolju MATLAB. Primerjali smo parametre HRV med skupinama RFA in PFA 3, 6 in 12 mesecih po ablaciji ter znotraj posamezne ablacijske skupine analizirali spremembe parametrov HRV med posameznimi časovnimi točkami (primerjava 3, 6 in 12 mesecev po ablaciji). Rezultati naše raziskave so pokazali, da so bili tri mesece po posegu parametri HRV v skupini RFA statistično značilno nižji in z manjšo razpršenostjo kot v skupini PFA, kar je skladno s hipotezo, da PFA v večji meri ohranja parasimpatično funkcijo in ima manjši vpliv na avtonomno živčevje srca. Najbolj izrazite razlike smo opazili pri časovnih parametrih RMSSD, SDNN in SDNNI, pri frekvenčnih komponentah LF in HF ter pri nelinearnih kazalnikih SD1 ii in SD2. Šest mesecev po posegu so bile razlike med skupinama manj izrazite, vendar še vedno statistično značilne predvsem pri parametrih, povezanih s parasimpatično aktivnostjo (RMSSD, SD1). Dvanajst mesecev po posegu statistično značilnih razlik med skupinama ni bilo več, čeprav so bili nekateri parametri še vedno blizu meje statistične značilnosti. Z analizo variance za ponovljene meritve (ang. repeated-measures ANOVA) smo potrdili, da so se parametri SDNN, SDNNI in SD2 skozi čas v skupini RFA statistično značilno povečali, medtem ko so parametri v skupini PFA ostali stabilni znotraj prvih 12 mesecev po posegu. Naši rezultati dopolnjujejo obstoječe ugotovitve drugih raziskovalcev in kažejo, da se po RFA parametri HRV sprva zmanjšajo, nato pa postopno povečajo v obdobju 12 mesecev po posegu, kar lahko razložimo s prehodno denervacijo in kasnejšo delno reinervacijo, ki se odraža v časovno pogojenih spremembah HRV. V skupini PFA sprememb parametrov HRV skozi čas nismo zaznali, kar nakazuje, da PFA verjetno ohranja stabilnejšo parasimpatično in simpatično regulacijo srčnega ritma v primerjavi z RFA. Fiziološko gledano je ohranitev parasimpatične aktivnosti po PFA pomembna, saj prispeva k srčno-žilni homeostazi, zmanjšuje tveganje za aritmogene sprožilce in uravnava odziv na fiziološki stres. Skupaj te ugotovitve podpirajo prednost PFA kot varnejše alternative termičnim tehnikam ablacije in prispevajo k boljši utemeljitvi izbire najprimernejše ablacijske metode v klinični praksi.20252025-11-28 07:50:04Magistrsko delo/naloga176357sl