<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176294"><dc:title>Težave pri hranjenju predšolskih otrok z motnjo avtističnega spektra</dc:title><dc:creator>Vršec,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Penko,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnja avtističnega spektra</dc:subject><dc:subject>prehranjevanje in hranjenje</dc:subject><dc:subject>motnje veščin hranjenja</dc:subject><dc:subject>težave pri hranjenju</dc:subject><dc:subject>senzorna preobčutljivost</dc:subject><dc:subject>selektivni jedci</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>avtizem</dc:subject><dc:description>Motnja avtističnega spektra vpliva na funkcioniranje posameznika na vseh področjih njegovega življenja. Čeprav se glavne karakteristike oseb z motnjo avtističnega spektra nanašajo na odstopanja na področju socialne komunikacije in interakcije ter prisotnost ponavljajočih se in omejenih vzorcev vedenja, dejavnosti ter interesov, so temu pogosto pridružene še druge zdravstvene, kognitivne ali vedenjske posebnosti – med drugim tudi težave pri hranjenju. Te so v populaciji otrok z motnjo avtističnega spektra pogostejše v primerjavi z nevrotipično populacijo in vplivajo na kakovost življenja ne samo otroka, ampak tudi celotne družine. Težave, kot so selektivno prehranjevanje, zavračanje hranjenja ali izbiranje nezdrave hrane in pijače, povečajo verjetnost za nastanek zdravstvenih težav pri otrocih, hkrati pa s prisotnostjo neželenega vedenja, dolgotrajnim hranjenjem in morebitnimi specifičnimi rituali ob hranjenju, hranjenje predstavlja stres tudi za starše otroka, negativno vpliva na socialno vključenost družine ter odnose znotraj družine.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako pogoste in kakšne so težave pri hranjenju pri predšolskih otrocih z motnjo avtističnega spektra v Sloveniji, oceniti vpliv težav na zdravstveno stanje otrok ter funkcioniranje celotne družine. Zanimalo nas je tudi, kolikšen delež predšolskih otrok z motnjo avtističnega spektra s težavami pri hranjenju je bil zaradi teh že deležnih strokovne pomoči in pri katerih strokovnjakih. V raziskavi je sodelovalo 25 staršev predšolskih otrok z motnjo avtističnega spektra. Ugotovili smo, da se težave pri hranjenju pri predšolskih otrocih z motnjo avtističnega spektra pojavljajo pri večini otrok (96 %), najpogosteje pa se kažejo kot selektivno prehranjevanje, ki pri tem sledi določenemu vzorcu oziroma ključu (izbira hrane glede na barvo, obliko, temperaturo, teksturo ipd.) ter prisotnost motečega vedenja med hranjenjem. Pri dobri polovici otrok smo prepoznali zdravstvene težave, vendar pa se povezava med stopnjo težav pri hranjenju in zdravstvenimi težavami ni izkazala za statistično pomembno. Pri več kot polovici vključenih družin otrok z motnjo avtističnega spektra se je pokazal tudi negativen vpliv težav pri hranjenju na funkcioniranje družine. Ugotovili smo tudi, da je bila le tretjina otrok deležna obravnave težav pri hranjenju, obravnava pa ni potekala multidisciplinarno.</dc:description><dc:publisher>T. Vršec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-27 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176294</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
