Primerjava metod izdelave nanodelcev s strukturo tekočih kristalov in optimizacija njihove sestaveDrnovšek, Anja (Avtor) Gosenca Matjaž, Mirjam (Mentor) Prašnikar, Monika (Komentor) nanodelci s strukturo tekočih kristalovtekoči kristalimetode »od zgoraj navzdol«metode »od spodaj navzgor«diferenčna dinamična kalorimetrijaNanodelci s strukturo tekočih kristalov združujejo prednosti tekočih kristalov in nanodelcev. Zaradi tega omogočajo vgradnjo širokega spektra zdravilnih učinkovin ter njihovo ciljno in upočasnjeno sproščanje. V magistrski nalogi smo nanodelce s strukturo tekočih kristalov pripravili z dvema vrstama metod, in sicer z visokoenergijskimi metodami »od zgoraj navzdol« ter nizkoenergijskimi metodami »od spodaj navzgor«. Proučevali smo vpliv različnih tehnik zmanjševanja velikosti delcev, pogojev izdelave ter deleža posameznih sestavin na nastanek nanodelcev in lastnosti le-teh. Nastale vzorce smo ovrednotili z merjenjem velikosti in polidisperznega indeksa ter z vizualnim pregledom, na podlagi katerega smo izbrali vzorce za analizo z ozkokotnim sipanjem rentgenskih žarkov, s katerim smo potrdili prisotnost mezofaz. Pri proučevanju metod »od zgoraj navzdol« smo preskusili različne pristope zmanjševanja velikosti delcev. Zaradi podobnosti med dobljenimi vzorci smo sklepali, da je za nastanek nanodelcev s strukturo tekočih kristalov ključna predvsem sestava vzorcev, ne pa toliko sam postopek. To smo dodatno potrdili tudi pri metodah »od spodaj navzgor«. Osrednjo vlogo ima mezogen (gliceril monooleat), katerega delež mora biti v izbranem lipidu čim višji. Med uporabljenimi lipidi se je kot ustrezen izkazal le Monomuls90, ki vsebuje 97,7 % gliceril monooleata. Pomembno je tudi njegovo razmerje s stabilizatorjem (poloksamer 407), da se prepreči agregacija delcev in tvorba gela. Pri metodah »od spodaj navzgor« smo uporabili tudi etanol kot hidrotrop. Rezultati so pokazali, da sta optimalni razmerji med lipidom in etanolom 2:1 in 3:1. Pri vzorcih, pripravljenih po tej metodi, smo zaznali tudi pomemben vpliv temperature procesa. Pri nobenem vzorcu, izdelanem pri 40 °C, nismo potrdili nastanka nanodelcev s strukturo tekočih kristalov, pogosteje pa je prišlo tudi do tvorbe gela. Zaradi podobnosti med vzorci, pripravljenimi s pufri različnih vrednosti pH, smo sklepali, da pH sam po sebi nima pomembnega vpliva na nastanek nanodelcev s strukturo tekočih kristalov. Po drugi strani pa smo s primerjavo vzorcev, pripravljenih z metodami »od zgoraj navzdol«, dokazali, da lahko prisotnost elektrolitov pomembno vpliva na nastanek želenih struktur. Predstavljeni rezultati ponujajo trdno osnovo za nadaljnjo optimizacijo nanodelcev s strukturo tekočih kristalov kot dostavnih sistemov zdravilnih učinkovin, hkrati pa odpirajo številne možnosti za nadaljnje raziskave na področju naprednih dostavnih sistemov v farmacevtski tehnologiji.20252025-11-26 12:33:52Magistrsko delo/naloga176284sl