Biomehanske spremembe hoje pri disfunkciji kite mišice tibialis posterior - pregled literatureMohar, Manca (Avtor) Tomc Žargi, Tina (Mentor) Brezovar, Tjaž (Komentor) Palma, Polona (Recenzent) diplomska delafizioterapijadisfunkcija kite mišice tibialis posteriorbiomehanikaanaliza hojekinematikakinetikapridobljena deformacija ploskega stopala pri odraslihUvod: Disfunkcija kite mišice tibialis posterior (DKTP), ki je ključni dinamični stabilizator zadnjega dela stopala in medialnega vzdolžnega loka, predstavlja pridobljeno progresivno stanje, ki najpogosteje prizadene ženske. Je najpogostejši vzrok pridobljene deformacije ploskega stopala pri odraslih, kar lahko vodi v zrušenje medialnega vzdolžnega loka, izgubo funkcije kite ter spremembe v hoji in vsakodnevnih dejavnosti, s pomembnim vplivom na kakovost življenja. Namen: Namen dela je analizirati biomehanske spremembe hoje pri posameznikih z DKTP na podlagi pregleda obstoječe literature ter predlagati priporočila za fizioterapevtsko obravnavo. Metode dela: Literatura je bila pridobljena v podatkovni zbirki PubMed z uporabo ključnih besed posterior tibialis tendon dysfunction, gait analysis, gait, biomechanics, kinetics, kinematics. Vključeni so bili prosto dostopni članki, objavljeni med letoma 2006 in 2024, ki so preučevali biomehanske spremembe hoje pri osebah z DKTP. Rezultati: Vključenih je bilo devet raziskav. Skupine z DKTP so bile v povprečju starejše, z višjim indeksom telesne mase kot kontrolne skupine. Kinematične analize so dosledno poročale o počasnejši hoji, povečani everziji zadnjega dela stopala, abdukciji sprednjega dela stopala ter znižanju medialnega vzdolžnega loka, zlasti pri napredovalih stopnjah, kjer so bile spremembe zaznane tudi v srednjem delu stopala. Kinetične analize, izvedene le v štirih raziskavah, so poročale o zmanjšanih notranjih momentih sil v zadnjem in srednjem delu stopala ter kolenu in kolku, medtem ko je bila zmanjšana generacija sile zaznana v posameznih raziskavah prav tako v zadnjem in srednjem delu stopala. Razprava in zaključek: DKTP povzroča značilne biomehanske spremembe hoje, najizrazitejše v fazi končne opore in predzamaha, kar sproža kompenzacijske vzorce v kolenu in kolku Na podlagi ugotovljenih sprememb hoje pri DKTP se priporoča, da fizioterapevtska obravnava presega zgolj izolirano krepitev mišice tibialis posterior ter vključuje celostni program krepitve mišic spodnjega uda in individualno prilagojene intervencije, usmerjene v obnovo funkcionalnega vzorca hoje. Pomemben del obravnave predstavljajo tudi ortoze, ki zagotavljajo mehansko podporo stopalu in dopolnjujejo učinke vadbe. Primerljivost rezultatov omejujejo metodološke razlike med raziskavami ter vključevanje posameznikov z različnimi stopnjami DKTP, kar poudarja potrebo po standardiziranju prihodnjih raziskav. Kljub tem omejitvam rezultati nudijo pomembna izhodišča za razvoj ciljne fizioterapevtske obravnave pri DKTP.[M. Mohar]20252025-11-26 11:02:37Diplomsko delo/naloga176274sl