Pojavnost izklapljanja med delom pri slovenskih zaposlenihČesnik, Urška (Avtor) Boštjančič, Eva (Mentor) delovna učinkovitostdelovna zavzetostabsentizem zaposlenihusklajenost poklicnega in zasebnega življenjazaposleniV zadnjih desetletjih so delovna okolja doživela številne spremembe, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja zaposlenih ter igrajo pomembno vlogo pri vzdrževanju ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Digitalizacija in stalna povezanost brišeta meje med obema življenjskima sferama: delo vstopa v prosti čas, medtem ko zasebne dejavnosti vse pogosteje prehajajo v delovni čas. Ta pojav, opredeljen kot izklapljanje na delovnem mestu, zajema vedenja, pri katerih so zaposleni fizično prisotni, a se posvečajo osebnim opravilom (npr. uporaba interneta, urejanje zasebnih obveznosti, družabni pogovori s sodelavci). Magistrsko delo kot prva raziskava v Sloveniji proučuje pojavnost in obseg izklapljanja ter njegove posledice na raznolike organizacijske izide, kot so zadovoljstvo z delom, organizacijska zavzetost, delovna učinkovitost, delovna uspešnost in odlašanje. Rezultati kažejo, da se udeleženci v povprečno izklapljajo 4,04 ure in vse do maksimalno 15,78 ur na delovni teden, najpogosteje preko digitalnih aktivnosti (uporaba socialnih omrežij, interneta, pošiljanje elektronske pošte) in interakcij s sodelavci, medtem ko so fizične oblike izklapljanja (npr. sprejemanje obiskov na delovnem mestu, opravljanje osebnih opravkov) redkejše. Pojav se pozitivno povezuje z odlašanjem in prilagodljivimi oblikami dela ter negativno z organizacijsko zavzetostjo. V povprečju se pogosteje izklapljajo moški in mlajši zaposleni ter posamezniki, ki delajo v mikro podjetjih (do 10 zaposlenih) oziroma se opredeljujejo kot samozaposleni.[U. Česnik]20252025-11-21 07:15:18Magistrsko delo/naloga176075sl