<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176062"><dc:title>Psihosocialni vidiki dela in izgube zaposlitve: primer Murinih delavk</dc:title><dc:creator>Hodošček,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dragoš,	Srečo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delo</dc:subject><dc:subject>izguba zaposlitve</dc:subject><dc:subject>delavke</dc:subject><dc:subject>psihosocialna tveganja</dc:subject><dc:subject>tekstilna tovarna Mura</dc:subject><dc:subject>deindustrializacija</dc:subject><dc:subject>socialna varnost</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu raziskujem psihosocialne vidike dela in izgube zaposlitve nekdanjih delavk tekstilne tovarne Mura, ki je po skoraj stoletnem delovanju dokončno prenehala z obratovanjem leta 2019. Mura je bila več desetletij pomemben gospodarski in družbeni steber Pomurja ter del identitete regije. Njen propad razkriva širše procese postsocialistične deindustrializacije in njihove posledice za delavke ter lokalno skupnost. V teoretičnem delu obravnavam delo kot družbeno in identitetno kategorijo, razvoj vrednotenja dela od fordističnega do postfordističnega obdobja ter pojav prekarizacije in psihosocialnih tveganj v delovnih okoljih. Posebno pozornost namenjam položaju žensk v tovarniških kolektivih in njihovim izkušnjam v obdobju tranzicije. V empiričnem delu predstavljam kvalitativno raziskavo, izvedeno s šestimi polstrukturiranimi intervjuji z nekdanjimi delavkami Mure. Ugotovitve kažejo, da so sogovornice delo razumele kot vir ponosa, pripadnosti in socialne vključenosti, hkrati pa kot vir telesne in čustvene izčrpanosti. Delovne pogoje so zaznamovali visoki normativi, ponavljajoči gibi, pomanjkanje opreme, neustrezna komunikacija in občutki nepravičnosti. Propad podjetja in stečaj so doživele kot nenaden prelom, ki je prinesel občutke šoka, negotovosti in izgube dostojanstva. Izguba dela je pomenila razkroj kolektivnih vezi in socialne varnosti, kar je vplivalo tudi na njihovo psihično in fizično počutje. Kljub temu so delavke razvile različne strategije spoprijemanja, ki temeljijo na podpori družine, sodelavk in skupnostnih mrež. Rezultati opozarjajo na potrebo po celostnih oblikah podpore ob izgubi zaposlitve, večji vlogi socialnega dela v lokalnih skupnostih ter sistemskih ukrepih za zaščito delavk ob procesih deindustrializacije. Delo prispeva k razumevanju psihosocialnih posledic propada industrijskih podjetij in odpira prostor za nadaljnje raziskave o pomenu dela ter doživljanju njegove izgube.</dc:description><dc:publisher>[M. Hodošček]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-20 09:00:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176062</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
