Vino in vinogradništvo v antični GrčijiKoren, Miha (Avtor) Cedilnik, Alenka (Mentor) vinovinogradništvovinska trtaantična Grčijapredhomerska dobaarhaična dobaklasična dobaMagistrsko delo predstavlja pojav vina in razvoj vinogradniške dejavnosti s poudarkom na prostoru današnje Grčije – od začetkov v času neolitske revolucije skozi predhomersko, arhaično in klasično dobo. Vinska trta (Vitis vinifera) je bila prvič udomačena pred približno 11.000 leti na širšem območju Kavkaza in Levanta. Njene udomačene podvrste in vinogradništvo so se od tod s selitvami in trgovanjem širili proti severu, čez Kavkaz, in proti zahodu v sredozemski prostor. Vinogradništvo je prostor današnje Grčije doseglo v 7. tisočletju pr. n. št.; vino so takrat pridelovali še iz plodov domorodne divje vinske trte. Njene udomačene različice so ta prostor dosegle najkasneje na začetku 2. tisočletja pr. n. št. po trgovskih povezavah med Egiptom in Bližnjim vzhodom ter minojsko civilizacijo na Kreti. Od tod je bila trta pred ali v času propada slednje vnesena na celinsko Grčijo kot tržno blago ali vojni plen mikenskih Grkov. Njihov odnos do vina kot statusnega simbola in objekta čaščenja so ob koncu 2. tisočletja pr. n. št. prevzeli Dorci. Vinska kultura antične Grčije je ob začetku arhaične dobe v 8. stoletju pr. n. št. začela dobivati prve prepoznavne poteze. Antični Grki so v petih stoletjih do konca klasične dobe tehnike pridelave prilagodili svojemu prostoru, vzgojili nove vrste trte, razvili edinstvene vinske običaje ter sočasno s Feničani s kolonizacijo in trgovino trto razširili po Sredozemlju.M. Koren20252025-11-20 07:45:26Magistrsko delo/naloga176055sl