Ravnanje s starejšimi zaposlenimi na ministrstvihSkenderović, Amelisa (Avtor) Kozjek, Tatjana (Mentor) starejši zaposleniministrstvaorganizacijske praksepripadnost zaposlenihLater Life Workplace Index (LLWI)tridimenzionalni model organizacijske pripadnostimedgeneracijsko sodelovanjeDemografske spremembe in staranje zaposlenih predstavljajo enega ključnih izzivov sodobnega ravnanja z zaposlenimi v javni upravi. Namen magistrskega dela je preučiti, kako zaznane organizacijske prakse in značilnosti delovnega okolja vplivajo na pripadnost starejših zaposlenih na ministrstvih ter kako lahko ugotovitve služijo kot podlaga za razvoj učinkovitih in starosti vključujočih praks. Na podlagi rezultatov so v zaključku oblikovana izhodišča za izboljšanje ravnanja s starejšimi zaposlenimi, ki lahko prispevajo k bolj vključujočemu organizacijskemu okolju. Cilj raziskave je preveriti, ali organizacijske prakse, namenjene podpori starejših zaposlenih na ministrstvih Republike Slovenije, vplivajo na izraženo pripadnost organizaciji. Raziskava temelji na instrumentu Later Life Workplace Index (LLWI), ki zajema devet dejavnikov organizacijskega okolja, ter na tridimenzionalnem modelu organizacijske pripadnosti Meyer in Allen (1991), ki meri afektivno, normativno in kontinuirano pripadnost. Raziskava je bila izvedena z metodo anketiranja na vzorcu zaposlenih na ministrstvih Republike Slovenije. Rezultati kažejo, da starejši zaposleni nekatere dejavnike, kot so podpora vodstva, prenos znanja in prakse upokojevanja, ocenjujejo izrazito nizko, kar nakazuje na pomanjkanje sistematičnih pristopov. Po drugi strani sta višje ocene dosegla dejavnika, kot sta organizacijska klima in stabilnost zaposlitve. Analiza je tudi pokazala, da obstajajo razlike v izraženi pripadnosti med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi, pri čemer so starejši izrazili višjo stopnjo pripadnosti organizaciji. Primerjava z nemškimi praksami, kjer je bil instrument LLWI razvit in validiran, kaže, da so na slovenskih ministrstvih organizacijski pristopi k ravnanju s starejšimi zaposlenimi manj razviti in pogosto prepuščeni posameznim vodjem, medtem ko so v Nemčiji bolj sistematično vključeni v kadrovske strategije in javne politike. Na podlagi rezultatov so oblikovani predlogi za izboljšanje organizacijskih praks na ministrstvih. Med ključne predloge sodi vzpostavitev strukturiranih programov podaljševanja delovne aktivnosti, ki zaposlenim omogočajo postopne prehode v upokojitev. Poudarja se tudi pomen formalnih mehanizmov medgeneracijskega sodelovanja, kot so mentorske sheme, učne dvojice in projektne skupine, namenjene izmenjavi izkušenj med zaposlenimi različnih starosti.[A. Skenderović]20252025-11-19 13:15:02Magistrsko delo/naloga176051sl