<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175977"><dc:title>Zdravje neformalnih oskrbovalcev starejših odraslih: kvalitativna raziskava</dc:title><dc:creator>Šajn Lekše,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Domajnko,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Matic	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>dolgotrajna oskrba</dc:subject><dc:subject>neformalni oskrbovalec</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>potrebe</dc:subject><dc:description>Uvod: Dolgotrajna oskrba je kompleksna multidimenzionalna dejavnost s široko paleto storitev ter podpore, ki zagotavlja pomoč ljudem s pomembno izgubo lastne zmogljivosti. Zagotavljajo jo plačani formalni oskrbovalci in družinski člani, prijatelji ali drugi člani skupnosti, ki jih definiramo kot neformalne oskrbovalce. Neformalna oskrba vključuje dlje časa trajajočo pomoč uporabniku pri dnevnih opravilih, ki jih izvaja nekdo v uporabnikovem socialnem omrežju in jih ne opravlja kot pridobitno delo. Zahtevnost neformalne oskrbe pogosto vodi do duševne razrvanosti in negotovosti, zato so osebe, ki skrbijo za drugo odraslo osebo v domačem okolju, izpostavljene tvrgsnju za nastanek težav v čustvenem, duševnem ali telesnem zdravju. Namen: V magistrskem delu smo raziskali zdravje in potrebe neformalnih oskrbovalcev z vidika njihovega subjektivnega doživljanja. Metode dela: Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo s kvalitativno analizo vsebine, v okviru katere smo podatke zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z neformalnimi oskrbovalci. Osredotočili smo se na zdravje in potrebe tistih neformalnih oskrbovalcev, ki so sodelovali v pilotnih projektih pred sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi. Rezultati: V prepisih intervjujev smo identificirali štiri teme: Biti zdrav ob skrbi za drugo osebo, Skrb za drugega hkrati jemlje in daje, Potrebe po podpori in Občutki ob zaključku pilotnega projekta, s katerimi smo lahko podrobno opisali kompleksnost vidikov zdravja neformalnih oskrbovalcev. Slabše lastno zdravje so sogovorniki povezovali z lastno starostjo in stopnjo zahtevnosti potreb oskrbovanca. Neformalni oskrbovalci so izražali potrebo po možnosti razbremenitve pri opravljanju storitev, zagotavljanju prostega časa in vzdrževanju rednih socialnih stikov. Razprava in zaključek: Dobili smo vpogled v subjektivno doživljanje vloge neformalnega oskrbovalca, v njihovo razumevanje povezanosti izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe z lastnim zdravjem in razkrili možnosti za izboljšanje njihovega zdravja in kakovosti življenja. V trenutni sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe je še veliko neizkoriščenih možnosti za izboljšanje položaja neformalnih oskrbovalcev.</dc:description><dc:publisher>[S. Šajn Lekše]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-16 07:46:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175977</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
