<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175976"><dc:title>Izdelava proteze po Symovi amputaciji za otroka z VACTERL sindromom</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Muršec,	Aljaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Levec,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>Symova amputacija</dc:subject><dc:subject>VACTERL sindrom</dc:subject><dc:subject>pediatrična proteza</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija otrok</dc:subject><dc:description>Uvod: Prirojene ali pridobljene okvare in amputacije spodnjih udov pri otrocih predstavljajo pomemben izziv tako za fizično funkcionalnost, kot za socialno prilagoditev. Protetika omogoča otrokom večjo samostojnost, izboljšuje gibljivost in podpira motorični razvoj. Namen: Namen dela je izdelati funkcionalno protezo za osemletnega pacienta z VACTERL sindromom, ki je imel amputacijo desne noge po Symu, opisati postopek izdelave, testirati učinkovitost ter ugotoviti morebitne napake in potencialne druge rešitve. Metode dela: V začetnem delu je bil izveden pregled strokovne in znanstvene literature. V drugem delu je bila izvedena izdelava proteze ter opis postopka. Izdelava proteze je vključevala odvzem mer, izdelavo mavčnega modela, po meri izdelanega penastega vložka in laminiranega cilindričnega ležišča ter sestavo proteze s primerno prilagoditvijo stopala. Izveden je bil preizkus za preverjanje prileganja in uravnave ter hoje. Rezultati: Sprva je bil penasti vložek nekoliko preozek zaradi krčenja med postopkom izdelave, zato smo ga prilagodili z brušenjem, segrevanjem in raztezanjem po modelu. Pri naslednjem preizkusu je pacient samostojno namestil vložek in protezo ter obul čevelj na protetično stopalo. Prileganje penastega vložka in ležišča ter pozicija stopala sta bila ustrezna. Ker je bila proteza prenizka, smo višino prilagodili s plastičnim obročkom, vstavljenim okrog vijaka, ki združuje stopalo in ležišče. Predel med stopalom in ležiščem smo ojačali z epoksi smolo. Končni preizkus je pokazal stabilno in simetrično hojo ter stabilen tek in skakanje, vendar odriv pri teku zaradi izbire protetičnega stopala ni bil zadovoljiv. Razprava in zaključek: Odločili smo se za laminirano cilindrično ležišče s po meri izdelanim penastim vložkom, pri čemer smo upoštevali pacientovo starost, težo, aktivnost, obliko krna ter njegove želje. Zaradi omejenega časovnega okvira je bilo na voljo le eno stopalo, namenjeno nižji stopnji aktivnosti. Izboljšanje odriva bi dosegli s stopalom s shranjevanjem energije. Način izdelave proteze omejuje prihodnje prilagoditve, vendar je bila funkcionalna in je zadovoljila potrebe pacienta. Raziskave in literatura nakazujejo možnosti za razvoj prilagodljivih ležišč, ki omogočajo rast ležišča z otrokom.</dc:description><dc:publisher>[N. Krajnc]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-16 07:45:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175976</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
