Delovnoterapevtska obravnava osebe po možganski kapi v domačem okolju - študija primeraUlbing, Martina (Avtor) Sicherl, Zorana (Mentor) Mihevc, Špela (Recenzent) diplomska deladelovna terapijarehabilitacijavsakodnevne aktivnostiproces delovne terapijefunkcionalna neodvisnostkakovost življenjaUvod: Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov dolgotrajne invalidnosti in pomembno vpliva na funkcionalno neodvisnost posameznika pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Posledice možganske kapi lahko povzročijo omejitve gibanja, kognitivne spremembe in zmanjšano sposobnost opravljanja osnovnih dnevnih aktivnosti. Delovna terapija ima pomembno vlogo pri rehabilitaciji oseb po možganski kapi, saj omogoča izboljšanje funkcionalnih sposobnosti in povečuje samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti učinkovitost delovnoterapevtske obravnave osebe po možganski kapi po procesu ameriškega okvirja prakse s poudarkom obravnave na ravni okupacije. Metode dela: Raziskava je bila izvedena v obliki študije primera, ki je zajemala poglobljeno obravnavo 77-letne uporabnice v subakutnem obdobju po možganski kapi. Obravnava je bila usmerjena v izboljšanje kakovosti izvedbe dnevnih aktivnosti in je potekala individualno v domačem okolju uporabnice, kjer so bile izvedene intervencije štirikrat tedensko po eno uro, v skupnem trajanju pet tednov. Cilj obravnave je bil izboljšanje uporabničine samostojnosti pri vsakodnevnih dejavnostih. Celoten proces obravnave je vključeval ocenjevanje, oblikovanje ciljev, izvedbo intervencij in spremljanje napredka. Vrednotenje je potekalo na podlagi treh ključnih ocenjevalnih orodij: kanadski vprašalnik o izvedbi aktivnosti, ocena funkcionalne samostojnosti ter analiza aktivnosti po spretnostih. Ta so omogočila vpogled v uporabničine prioritete, stopnjo samostojnosti in kakovost izvedbe pri izbranih vsakodnevnih aktivnostih. Rezultati: Rezultati so pokazali opazen napredek na področju vsakodnevnih aktivnosti. Po zaključeni obravnavi je uporabnica oblačenje, osebno nego, hranjenje in pripravo enostavnih obrokov izvajala samostojneje, ob manjši potrebi po pomoči ter z večjo stopnjo zadovoljstva. Analiza izvedbe oblačenja zgornjega dela telesa je pokazala izboljšanje motoričnih in procesnih spretnosti, kot so stabilizacija trupa, koordinacija in načrtovanje zaporedja gibov. Rezultati ocenjevalnih orodij so potrdili izboljšanje tako v izvedbi kot v zadovoljstvu, kar podpira učinkovitost uporabljenega delovnoterapevtskega terapevtskega pristopa. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da je sistematično spremljanje napredka, sprotno prilagajanje terapevtskih nalog in vključevanje aktivnosti v domačem okolju pomembno prispevalo k izboljšanju funkcionalne neodvisnosti in večjemu zadovoljstvu uporabnice po možganski kapi.[M. Ulbing]20252025-11-16 07:45:36Diplomsko delo/naloga175975sl