<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175968"><dc:title>Avtekologija in ogroženost strašničinega mravljiščarja Phengaris teleius (Lepidoptera: Lycaenidae) na Ljubljanskem barju</dc:title><dc:creator>Močilar,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Verovnik,	Rudi	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poplave</dc:subject><dc:subject>upad</dc:subject><dc:subject>mirmekofilija</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>izginjanje</dc:subject><dc:subject>kolonizacija</dc:subject><dc:subject>prostorska dinamika</dc:subject><dc:description>V naši raziskavi smo preučevali avtekologijo strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius) na zahodnem delu Ljubljanskega barja. Zanimalo nas je trenutno stanje populacije metulja na preučevanem območju, vpliv poplav leta 2010, 2013 in 2017 na razširjenost gostiteljske vrste mravlje ter vplivi rabe sosednjih zemljišč (košnja, višina vegetacije in listnega opada) na prisotnost strašničinega mravljiščarja in gostiteljskih vrst mravelj rodu Myrmica. Z metodo lova in ponovnega ulova MRR in postopkom CLM smo določili skupno velikost populacije strašničinega mravljiščarja, tj. 322 osebkov. To nakazuje na trend ponovnega povečevanja populacije po velikem padcu številčnosti med leti 2008 in 2012. Z določitvijo območja in trajanja vsake od daljših poplav ter s preverjanjem prisotnosti mravelj na 160 lokacijah, smo s splošnim linearnim mešanima modelom GLMM, v katerem sta bili razlagalni spremenljivki trajanje poplave in razdalja do najbližjega refugija, lahko z 79 % verjetnostjo predvideli prisotnost mravelj. Prisotnost mravelj je negativno korelirala s spremenljivkama trajanje poplavljenosti in razdalja do najbližjega refugija. S pomočjo smernih koeficientov smo določili tudi hitrost ponovnega naseljevanja mravelj na malo manj kot 30 metrov na leto. Vpliva rabe sosednjih zemljišč (zaraščanja z olesenelimi in invazivnimi vrstami rastlin, višine vegetacije in listnega opada) na prisotnost mravelj Myrmica in strašničinega mravljiščarja nismo zaznali. Ugotovili pa smo, da prisotnost strašničinega mravljiščarja pozitivno korelira z gostoto strašnice, deležem pokritosti travnika s strašnico ter s prisotnostjo gostiteljske vrste mravelj Myrmica, ter zaznali statistično značilno negativno korelacijo s košnjo v obdobju letanja metuljev. Delež vpliva posameznih dejavnikov smo ugotavljali z regresijskim drevesom in najustreznejšim GLM. Oba kažeta na košnjo kot dejavnik z največjim vplivom, sledi ji prisotnost mravelj, nato gostota strašnice in nazadnje delež pokritosti habitatne krpe s strašnico. Z rezultati naše raziskave smo poglobili razumevanje avtekologije strašničinega mravljiščarja, s čimer lahko nadgradimo že obstoječe smernice varovanja vrste, ki zagotavljajo večjo verjetnost njegovega preživetja v Sloveniji in svetu.</dc:description><dc:publisher>[M. Močilar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-15 07:15:17</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175968</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>