Takojšnji učinki hipoterapije na ravnotežje oseb z Downovim sindromomVatovec, Sara (Avtor) Kovačič, Tine (Mentor) Fošnarič, Miha (Komentor) Tomc Žargi, Tina (Recenzent) magistrska delafizioterapijaDownov sindromhipoterapijaravnotežjeposturalni nadzorstabilometrijaUvod: Downov sindrom (DS) je genetska motnja, za katero sta značilna mišična hipotonija in slabše razvite posturalne strategije. Redna fizioterapevtska obravnava je ključna pri preprečevanju padcev in spodbujanju funkcijske neodvisnosti pri osebah z DS. Hipoterapija, ki izkorišča tri razsežnostno gibanje v kombinaciji s fizioterapevtskimi tehnikami, se uveljavlja kot dopolnilna tehnika, ki ugodno vpliva na ravnotežje otrok z razvojnimi motnjami. Namen: V magistrskem delu smo želeli oceniti takojšnji vpliv 30-minutne hipoterapije na ključne parametre statičnega ravnotežja pri osebah z DS. Metode dela: V kvantitativno eksperimentalno raziskavo je bilo vključenih 17 oseb z DS. Izvedli smo stabilometrijo pred in po 30-minutni hipoterapiji, pri čemer smo beležili gibanje središča pritiska v štirih senzoričnih pogojih (trda oz. mehka podlaga v kombinaciji z odprtimi oz. zaprtimi očmi). Podatke o povprečni hitrosti gibanja središča pritiska, dolžini poti središča pritiska (v x in y smeri) ter ploščini stabilograma (FAO, PCA) smo obdelali s parametričnimi oziroma neparametričnimi statističnimi testi (p ? 0,05). Rezultati: Najbolj enotno izboljšanje po hipoterapiji smo zaznali pri parametru povprečne hitrosti in poti v y smeri, kjer sta bila oba parametra statistično značilno nižja v vseh pogojih. Ploščina stabilograma, ocenjena s PCA, se je znižala v treh pogojih (razen pri najlažjem merjenem pogoju odprtih oči in trde podlage). Pot v x smeri se je po hipoterapiji statistično značilno zmanjšala le pri dveh zahtevnejših pogojih (mehka podlaga z odprtimi in zaprtimi očmi), medtem ko je bila ploščina stabilograma, ocenjena s FAO statistično značilno manjša le pri najtežjem pogoju (mehka podlaga, zaprte oči). Velikosti učinkov so bile večinoma srednje do velike, najizrazitejše v zahtevnejših pogojih. Razprava in zaključek: Rezultati nakazujejo, da hipoterapija vpliva na takojšnje izboljšanje nekaterih vidikov nadzora drže pri osebah z DS, še posebej v zahtevnejših senzoričnih pogojih, hkrati pa je lahko koristna kot del celostne fizioterapevtske obravnave oseb z DS za izboljšanje ravnotežja. Vpliv se ni izkazal kot enoten pri vseh stabilometričnih kazalnikih, kar poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah z večjim vzorcem, nadzorovano zasnovo in daljšim opazovalnim obdobjem, da bi lažje ocenili trajnost učinkov in njihove klinične implikacije.[S. Vatovec]20252025-11-14 08:38:22Magistrsko delo/naloga175954sl