<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175895"><dc:title>Vzpostavitev varnejšega tehnološkega sistema za obrat večjega tveganja</dc:title><dc:creator>Antolin,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Homšak,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Izpust svinca</dc:subject><dc:subject>proizvodnji obrat večjega tveganja</dc:subject><dc:subject>ALOHA</dc:subject><dc:subject>PHAST</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu so bile izvedene simulacije izpusta svinca v okolje s pomočjo programov za modeliranje izpusta snovi, na podlagi scenarijev zastavljenih z metodami identifikacije tveganj, za proizvodni obrat večjega tveganja, ki proizvaja aluminijeve zlitine z vsebnostjo svinca do 1,50 %. Uporabljena so bila različna sredstva modeliranja, z namenom določitve, kateri je natančnejši in prijaznejši uporabniku.
V uvodnem poglavju so navedene bistvene točke vzpostavljanja varnega proizvodnega procesa. Zapisan so tudi načini identifikacije tveganj in metode za identifikacijo tveganj, ki so značilne za proizvodne obrate take narave. V nadaljevanju so zapisani podatki o svincu in obravnavanih snoveh, prav tako pa je sistemsko definiran proizvodnji obrat, za potrebe prepoznavanja in ovrednotenja tveganj, kar je izvedeno s pomočjo matrike HAZOP. Rezultati analize služijo, kot osnova za izbiro vrste in načina modeliranja snovi, kar je izvedeno s prosto dostopno programsko opremo ALOHA in bolj specializirano plačljivo verzijo programa PHAST. Za primerjavo rezultatov modeliranja izpusta svinca v okolje je izveden tudi izračun Gaussove disperzije za delce PM2.5.
Cilj magistrskega dela je bil poučiti scenarije izpusta svinca v okolje iz obrata večjega tveganja s pomočjo analize za identifikacijo tveganj in izvajanje modeliranja izpusta svinca s programom ALOHA in PHAST. Preverili smo ali je disperzija trdnih delcev lahko izvedena s programsko opremo, ki je v osnovi zasnovana za modeliranje plinastih delcev, kar se je izkazalo za problematično področje, saj modeliranje v tej smeri s PHAST programom ni bilo mogoče, s programom ALOHA pa smo pridobili rezultate, ob predpostavki, da imamo svinec skozi celoten čas izpusta v plinastem agregatnem stanju, kar v resnici ni res, zato je tudi vplivno območje, ki ga je izpisal program preveliko. Z magistrskim delom smo prišli do ugotovitev, da je področje modeliranja izpusta trdnih delcev precej ne razvito in pomanjkljivo. S tem so se odprla nova vprašanja za nadaljnje raziskave na tem področju.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-13 10:05:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175895</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
