<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175875"><dc:title>Preučevanje metabolizma bisfenola AP in vitro in razvoj bioanalizne metode za njegovo merjenje v krvni plazmi</dc:title><dc:creator>Šarman - Gaberšek,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trontelj,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bisfenol AP</dc:subject><dc:subject>glukuronidiranje</dc:subject><dc:subject>validacija</dc:subject><dc:subject>LC-MS/MS</dc:subject><dc:description>Bisfenoli sodijo med kemijske spojine, ki delujejo kot motilci endokrinega sistema, saj lahko posnemajo ali zavirajo delovanje naravnih hormonov. Med najbolj znanimi predstavniki je bisfenol A (BPA). Uporabljajo se predvsem pri izdelavi polikarbonatne plastike in epoksi smol. Dolgotrajna izpostavljenost tovrstnim snovem ima na človeški organizem toksične in škodljive učinke ter lahko vodi v razvoj številnih bolezni, zato vse več držav omejuje in prepoveduje uporabo BPA v različnih izdelkih. Uporabljati so se začeli strukturno podobni analogi BPA, med katerimi je tudi bisfenol AP (BPAP). Čeprav veljajo za varnejše alternative, pa so razpoložljivi podatki o metabolizmu in toksikokinetiki še neraziskani in omejeni. Večina do sedaj preučevanih bisfenolov se prvenstveno presnavlja s konjugacijo z glukuronsko kislino ali s sulfatom. Zato je bil namen našega dela raziskati II. fazo metabolizma BPAP v pogojih in vitro ter razviti bioanalizno metodo za merjenje BPAP in identificiranih poglavitnih metabolitov v plazmi podgan, ki so prejemale BPAP.  Izvedli smo inkubacije BPAP s podganjo S9 frakcijo pri različnih koncentracijah substrata in spremljali nastanek konjugiranih metabolitov. Rezultati so pokazali, da S9 frakcija hitro in učinkovito tvori predvsem glukuronidni konjugat BPAP, medtem ko je bilo sulfatiranje zanemarljivo. Glukuronidiranje smo dodatno preučili še z uporabo podganjih jetrnih mikrosomov, ki zagotavljajo večjo encimsko aktivnost in ponovljivost. Na podlagi eksperimentalnih podatkov smo izračunali encimske kinetične parametre in z uporabo ustreznih faktorjev ekstrapolirali očistek na celotna jetra. 
Razvili in validirali smo bioanalizno metodo LC-MS/MS za kvantifikacijo BPAP v bioloških vzorcih na osnovi izbranih zahtev iz smernice ICH M10. Validacija je obsegala oceno ključnih parametrov, kot so selektivnost, točnost, ponovljivost, spodnja meja kvantifikacije (LLOQ), integriteta razredčitve in učinek matrice. V nadaljevanju smo razvito metodo uporabili za analizo plazemskih vzorcev podgan, ki so bile peroralno izpostavljene znanemu odmerku BPAP. V plazmi podgan smo odkrili zelo nizke koncentracije BPAP, ki so bile na meji zaznave (0,8 nM) ali pod njo. Določili pa smo značilno višje in dobro merljive koncentracije BPAP-glukuronida (54 nM ± 0,9), kar se dobro ujema z našimi rezultati in vitro metaboličnih poskusov, ki so pokazali hitro pretvorbo BPAP v njegov glukuronid. Pridobljeni podatki predstavljajo pomembno osnovo za nadaljnje ocenjevanje varnosti BPAP kot nadomestka BPA.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-12 08:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
