<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175873"><dc:title>Prepoznava zapletov pri pacientu po posegu na lobanjski bazi</dc:title><dc:creator>Karajković,	Damir	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vozel,	Domen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>opazovanje</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:subject>okužbe</dc:subject><dc:subject>multidisciplinarna obravnava</dc:subject><dc:description>Uvod: Operativni posegi na lobanjski bazi so predvsem zaradi lokacije oziroma dostopnosti in struktur, ki se tam nahajajo, eni izmed najbolj zahtevnih posegov. Po posegu so možni zapleti, ki se pogosteje pojavijo pri klasičnem kot transnazalnem endoskopskem pristopu. Največkrat se pojavi iztekanje likvorja, okužbe, med katerimi je pogost tudi meningitis, krvavitev, pnevmocefalus in orbitalne komplikacije. Za prepoznavanje zapletov medicinska sestra (nadalje MS) največkrat uporablja Glasgowsko lestvico kome, pri kateri ocenjuje očesne, besedne in motorične funkcije, obenem pa si pomaga še z meritvami vitalnih funkcij. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti načine prepoznavanja zapletov pri pacientih po operativnem posegu na lobanjski bazi in ukrepe za preprečevanje teh zapletov. Metode dela: Uporabljena je deskriptivna metoda dela s kritičnim pregledom in analizo obstoječe tuje in slovenske strokovne in znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo preko spletnega portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL), in sicer v mednarodnih spletnih bazah MEDLINE, COBISS, CINAHL Ultimate in PubMed. Rezultati: Pacient je zaradi potrebe po stalnem nevrološkem nadzoru na dan posega najmanj za prenočitev premeščen v enoto intenzivne terapije. Zdravnik izvede nevrološko oceno, medicinska sestra pa v ustreznem časovnem intervalu po navodilu zdravnika ocenjuje pacientovo zdravstveno stanje, pri čemer si pomaga z meritvami vitalnih funkcij in Glasgowsko lestvico kome. MS aplicira tudi predpisano terapijo, skrbi za redno aplikacijo analgetikov in primerni položaj pacienta. V primeru potrebe po kisiku se izogibamo dvorogega nosnega katetra. Stalni urinski kateter se 24 ur po posegu odstrani in zdravstveno osebje pacienta obrača v postelji, 48 ur po posegu se pacient poseda in 72 ur po posegu pacient pod nadzorom vstaja. Medicinska sestra poskrbi za edukacijo pacienta; razloži mu pomen rednega odvajanja blata. Razprava in zaključek: Literature, ki bi ponujala edukacijo o možnih zapletih po operativnem posegu na lobanjski bazi in načinu preprečevanja teh zapletov je dokaj malo. V grobem delimo preprečevanje zapletov na prvo noč po posegu, naslednje dni po posegu, poudarek pa je tudi na skrbi za odvajanje pacienta. Medicinska sestra mora za povezovanje posledice z vzrokom in ustrezno ukrepanje poznati anatomijo in fiziologijo. Sami zapleti se ne pojavijo samo v zgodnjem obdobju po posegu, pač pa se lahko pojavijo tudi nekaj dni po posegu, zato mora biti medicinska sestra izobražena o zapletih in delovati preventivno.</dc:description><dc:publisher>[D. Karajković]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-12 07:45:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175873</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
