<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175805"><dc:title>Zakaj ektogeneza ni rešitev “ženskega vprašanja”?</dc:title><dc:creator>Marič,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godina,	Vesna V.	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>antropologija spola</dc:subject><dc:subject>medkulturna analiza družb</dc:subject><dc:subject>ektogeneza</dc:subject><dc:subject>diskriminacija žensk</dc:subject><dc:subject>patriarhat</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>biologika</dc:subject><dc:subject>reprodukcijske tehnologije</dc:subject><dc:description>Temeljena teza pričujočega teksta je, da spremembe reprodukcijskih tehnologij, na primer ektogeneza, ne prinašajo samodejno tudi ukinitve podrejenosti in diskriminacije žensk. Ta teza je podprta z osmimi skupinami argumentov: unilinearna povezanost med tehnologijo in drugimi značilnostmi družb ne obstaja; uporaba tehnologije je kulturno določena; patriarhat ni univerzalen; niso vse ženske v vseh družbah podrejene; otrok ne rojevajo le ženske; nimamo le ene mame; skrbstveno delo za otroke; biologika.Teza je podprta s podatki, zbranimi z dvema temeljnima metodama, s primerjalno analizo literature in primerjalno analizo zahodnih in neevropskih družb.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-08 19:56:11</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>175805</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>