Dinamika procesov raztapljanja in kompleksacije hidrofobne zdravilne učinkovine v raztopini ciklodekstrinaBorošak, Lara (Avtor) Planinšek, Odon (Mentor) Aničić, Nemanja (Komentor) ciklodekstrinikompleksacijaraztapljanjeviskoznostvelikost delcevSlaba topnost zdravilnih učinkovin je eden ključnih izzivov sodobne farmacije, saj omejuje njihovo biološko uporabnost in terapevtsko učinkovitost. Te težave so še posebej izrazite pri oftalmičnih pripravkih, kjer anatomske in fiziološke značilnosti očesa močno omejujejo dostavo učinkovine do mesta delovanja. Ena izmed učinkovitih metod za premagovanje teh omejitev je uporaba ciklodekstrinov, ki zaradi svoje specifične strukture omogočajo tvorbo vključitvenih kompleksov. V magistrski nalogi smo raziskali dinamiko procesov raztapljanja in kompleksacije izbrane zdravilne učinkovine z γ-ciklodekstrinom. Eksperimentalni del smo izvedli v podjetju Lek d. d., kjer smo pripravili različne vzorce disperzij z uporabo opreme OptiMax™ 1001. Sistem je omogočil natančen nadzor procesnih parametrov ter sprotno spremljanje motnosti tekom procesa. Za optimizacijo procesa smo uporabili metodo načrtovanja poskusov (DoE), kar je omogočilo sistematično raziskovanje vpliva posameznih parametrov (temperature in časa kompleksacije ter temperature in načina ohlajanja) na učinkovitost kompleksacije ob relativno majhnem številu eksperimentov. Rezultati so pokazali, da ima temperatura ključno vlogo pri uspešnosti kompleksacije. Višje temperature so pospešile raztapljanje in omogočile popolnejšo kompleksacijo od nižjih, kar se je odražalo v zbistritvi raztopin. Ugotovili smo tudi, da način ohlajanja pomembno vpliva na stabilnost disperzij. Opazovanje vzorcev pod optičnim mikroskopom je pokazalo, da počasno ohlajanje vodi v nastanek večjih in heterogeno porazdeljenih delcev v mikronskem območju velikosti. Morfologija delcev je bila torej neposredno odvisna od procesnih parametrov, predvsem hitrosti ohlajanja. Zaradi počasnega ohlajanja analiza velikosti delcev z dinamičnim sipanjem svetlobe (Zetasizer Nano) ni bila uspešna, saj so bili delci preveliki. Meritve viskoznosti pa so potrdile, da na reološke lastnosti ne vplivata čas in temperatura kompleksacije, temveč predvsem pogoji ohlajanja. Ohlajanje disperzije na višjo končno temperaturo je povzročilo povečanje viskoznosti, medtem ko je hitrejše ohlajanje povzročilo njeno zmanjšanje. Ti izsledki potrjujejo pomembnost spremljanja dinamike procesa raztapljanja (kompleksacije) zdravilnih učinkovin z γ-ciklodekstrinom za namen pridobivanja ciljane velikosti delcev in želene viskoznosti končnih disperzij.20252025-11-07 08:45:06Magistrsko delo/naloga175771sl