Vnetni in imunski odziv pri psih z miksomatozno degeneracijo mitralne zaklopkeCimerman, Martina (Avtor) Domanjko-Petrič, Aleksandra (Mentor) Nemec Svete, Alenka (Komentor) Druzhaeva, Natalia (Raziskovalec) Ihan, Alojz (Raziskovalec) Pohar, Katka (Raziskovalec) Bajc, Miha (Raziskovalec) Petek, Sara (Raziskovalec) Baš, Anže (Raziskovalec) Hajdinjak, Melita (Raziskovalec) Krapež, Uroš (Raziskovalec) Krt, Branko (Raziskovalec) Dolinar, Klemen (Raziskovalec) Miš, Katarina (Raziskovalec) Pirkmajer, Sergej (Raziskovalec) miksomatozna degeneracija mitralne zaklopkepescelice naravne ubijalkeregulacijske celice TmonociticitokinikemokiniNamen raziskave je bil proučiti razlike v deležih imunskih celic psov pri različnih stopnjah miksomatozne degeneracije mitralne zaklopke (MDMZ) ter v primerjavi z zdravimi psi in ugotoviti, ali imajo izbrani vnetni in imunski parametri napovedno vrednost. V prvem delu raziskave smo s Coxovo regresijsko analizo pri 62 psih z MDMZ ugotovili, da nevtrofilni granulociti, monociti in limfociti niso imeli napovedne vrednosti. Višja koncentracija citotoksičnih celic T je bila negativno povezana s preživetjem, medtem ko je bil delež celic T pomagalk pozitivno povezan s preživetjem v skupini psov z nestabilnim kongestivnim srčnim popuščanjem (KSP) ter skupini vseh psov z MDMZ. V prospektivnem delu raziskave smo pri 64 psih z MDMZ in 17 zdravih psih z metodo pretočne citometrije določili deleže podvrst limfocitov T, celic naravnih ubijalk ter monocitov in izmerili koncentracije citokinov in kemokinov (interlevkin (IL) 1β, IL-2, IL-6, IL-10, dejavnika tumorske nekroze α (TNF-α), keratinocitnega kemokina in monocitnega kemotaktičnega proteina 1 (MCP-1)). Delež aktiviranih celic T pomagalk je bil značilno nižji v skupini stabilnega KSP v primerjavi z ostalimi skupinami, medtem ko razlik v deležu citotoksičnih celic T ter regulacijskih celic T med skupinami ni bilo. Delež monocitov je bil značilno višji v skupini stabilnega in nestabilnega KSP v primerjavi s predklinično skupino, medtem, ko razlik v zastopanosti posameznih monocitnih podvrst med preiskovanimi skupinami ni bilo. Prav tako ni bilo razlik v deležih celic naravnih ubijalk. Za oceno medsebojnih povezav smo izračunali Spearmanove korelacijske koeficiente v skupini vseh psov z MDMZ in ugotovili negativno povezavo med monocitno podvrsto CD14⁻MHC II⁺ in MCP-1 ter pozitivno povezavo med monociti in MCP-1. Delež celic T pomagalk je bil negativno povezan s koncentracijami IL-6 ter TNF-α, medtem ko je bil delež citotoksičnih celic T pozitivno povezan s koncentracijo TNF-α. Slednje ugotovitve nakazuje vpletenost monocitov in citotoksičnih celic T pri vnetnem procesu MDMZ ter pozitivno vlogo celic T pomagalk v patogenezi MDMZ. Rezultati naše študije potrjujejo pomembno vlogo imunskega sistema pri patofiziologiji MDMZ.20252025-11-06 11:58:39Neznano175628sl