<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175602"><dc:title>Fleksibilnost dela starejših zaposlenih v upravi</dc:title><dc:creator>Zgonc,	Glorija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozjek,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>demografske spremembe</dc:subject><dc:subject>organizacijska fleksibilnost starejši zaposleni</dc:subject><dc:subject>nadaljevanje zaposlitve starejših zaposlenih</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava razširjenost fleksibilnosti organizacijskih praks v javni upravi ter njihov vpliv na nadaljevanje zaposlitve starejših zaposlenih po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Glavni razlog za obravnavanje teme je staranje prebivalstva, ki predstavlja enega ključnih izzivov sodobnega področja dela, zlasti v javni upravi. Namen magistrskega dela je bil raziskati obstoječe oblike organizacijske fleksibilnosti ter preveriti, ali obstaja povezava med fleksibilnostjo delovnih pogojev in pripravljenostjo starejših zaposlenih, da ostanejo delovno aktivni tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev.
Za dosego raziskovalnega cilja je bila uporabljena kvantitativna metoda anketiranja. Oblikovani so bili dve hipotezi ter eno raziskovalno vprašanje, na podlagi katerega je bila opravljena mednarodna primerjava z Nemčijo. V teoretičnem delu so bile predstavljene fleksibilnosti na področju dela, fleksibilne oblike zaposlitve, pravna ureditev delovnih razmerij v Sloveniji in v Evropski uniji, demografske spremembe in položaj starejših zaposlenih, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, ukrepi za učinkovito ravnanje s starejšimi zaposlenimi ter fleksibilne oblike zaposlitev za starejše zaposlene.
Rezultati raziskave so pokazali, da so določene oblike fleksibilnosti, kot je delo na daljavo, že uveljavljene, razširjenost drugih, kot je npr. uporaba avtorskih in podjemnih pogodb je zelo omejena, prav tako je zgoščen delovni teden med najmanj razširjenimi oblikami fleksibilnosti dela. Potrjena je bila tudi statistično značilna pozitivna povezanost med fleksibilnostjo delovnih pogojev in pripravljenostjo starejših zaposlenih za nadaljevanje zaposlitve po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Prispevek raziskave k stroki je pomemben, ker je ta raziskava dobro izhodišče za nadaljnje raziskave za organizacije tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Podobne raziskave v Sloveniji namreč še niso bile izvedene.</dc:description><dc:publisher>[G. Zgonc]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-05 14:30:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175602</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
