Vrednotenje sinergističnega delovanja zaviralcev L,D-transpeptidaz in standardnih antibiotikovPovše, Pia (Avtor) Hrast Rambaher, Martina (Mentor) Golob, Majda (Komentor) zaviralci LD-transpeptidazprotibakterijsko delovanjeminimalna inhibitorna koncentracijabakterijska odpornostprotibakterijske učinkovineProtibakterijske učinkovine so spojine, ki zaradi baktericidnega ali bakteriostatičnega delovanja uničujejo patogene, ne da bi poškodovale celice gostitelja. Njihovo učinkovitost merimo z minimalno inhibitorno (MIK) in minimalno baktericidno koncentracijo (MBK). Protibakterijske učinkovine delujejo po različnih mehanizmih. Zaradi pretirane in nepravilne uporabe teh učinkovin so bakterije razvile odpornost, kar resno ogroža javno zdravje. Zato sta iskanje in razvoj novih protibakterijskih učinkovin izjemnega pomena, pri čemer je ena od pomembnejših metod tudi rešetanje (screening) knjižnic spojin za odkrivanje potencialno učinkovitih novih zdravil. L,D-transpeptidaze so prepoznane kot obetavna tarča, saj sodelujejo pri prečnem povezovanju peptidoglikana in ohranjanju stabilnosti celične ovojnice bakterij, obenem pa so večinoma odporne na delovanje klasičnih β-laktamskih antibiotikov. Njihovo selektivno zaviranje bi lahko oslabilo celično steno, povečalo prepustnost zunanje membrane in omogočilo lažji dostop obstoječih antibiotikov do mesta delovanja. V okviru magistrske naloge smo ovrednotili in raziskali sinergistično delovanje med izbranimi antibiotiki in določenimi zaviralci L,D-transpeptidaz. V prvi fazi smo izbranim zaviralcem določili protibakterijsko učinkovitost ter njihovo afiniteto vezave na tarčni encim. Hipoteza raziskave je bila, da selektivno zaviranje L,D-transpeptidaz povzroči oslabitev strukture zunanje membrane, kar omogoči lažji prehod antibiotikov do mesta delovanja in s tem poveča njihovo učinkovitost. Cilj poskusa je bil identificirati spojine brez lastnega protibakterijskega učinka, ki pa učinkovito inhibirajo L,D-transpeptidaze. V nadaljevanju smo izbranim antibiotikom, ki se uporabljajo pri standardnem zdravljenju, dodajali zaviralce L,D transpeptidaz in ocenili morebitno sinergistično delovanje. Delovanje smo opredelili kot sinergistično, če je bil ob dodatku zaviralca zabeležen padec minimalne inhibitorne koncentracije. Preizkusi so bili izvedeni na petih sevih bakterije vrste Escherichiacoli. Rezultati so pokazali, da je kombinacija meropenema z zaviralci L,D-transpeptidaz izkazala sinergističen učinek. Pri ostalih testiranih kombinacijah sinergističnega učinka nismo zaznali. Na podlagi dobljenih rezultatov ocenjujemo, da bi kombinacija meropenema z zaviralci L,D transpeptidaz ob nadaljnji optimizaciji lahko predstavljala obetaven pristop k razvoju novih protibakterijskih učinkovin.20252025-11-05 08:45:19Magistrsko delo/naloga175588sl