<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175580"><dc:title>Merske lastnosti testa za vrednotenje natančnosti repozicije vratu in glave</dc:title><dc:creator>Vadnjal,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majcen Rošker,	Živa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lužnik,	Izabela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nespecifična kronična bolečina v vratu</dc:subject><dc:subject>test repozicije vratu in glave v nevtralni položaj</dc:subject><dc:subject>medobiskovna ponovljivost</dc:subject><dc:subject>občutljivost testa</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil izračunati variabilno, konstantno, absolutno in globalno napako iz povprečnega repozicijskega položaja in preveriti, ali povprečenje vpliva na ponovljivost in občutljivost testa za vrednotenje natančnosti repozicije vratu in glave. Repozicijski položaj smo povprečili v šestih časovnih oknih, test pa smo izvedli za šest gibov vratu in glave in sicer: izteg, upogib, stranski upogib v desno in levo ter zasuk v desno in levo. Na podlagi tega so bili opredeljeni glavni cilji: ugotoviti, ali povprečenje repozicijskega položaja vpliva na ponovljivost testa repozicijske sposobnosti; ugotoviti, ali povprečenje repozicijskega položaja vpliva na občutljivost testa repozicijske sposobnosti; ugotoviti, ali daljšanje časovnega intervala, v katerem se bo povprečil repozicijski položaj, vpliva na ponovljivost testa repozicijske sposobnosti; in ugotoviti, ali daljšanje časovnega intervala, v katerem se bo povprečil repozicijski položaj, vpliva na občutljivost testa repozicijske sposobnosti.
V raziskavi je sodelovalo 48 preizkušancev (20-64 let), od tega 26 asimptomatskih posameznikov (kontrolna skupina) in 22 posameznikov s kronično nespecifično bolečino v vratu (eksperimentalna skupina). Vsak preizkušanec je opravil dve meritvi v istem dnevu, z vmesnim odmorom. Oceno vratne repozicijske sposobnosti smo merili s testom repozicije vratu in glave v nevtralni položaj. Za test smo uporabili inercijsko merilno enoto, nameščeno na preizkušančevo glavo.
Ugotovili smo nizko do zmerno ponovljivost in nizko do dobro občutljivost testa repozicijske sposobnosti po povprečenju repozicijskega položaja. Z daljšanjem časovnega intervala, v katerem smo povprečili repozicijski položaj, sta ponovljivost in občutljivost testa repozicijske sposobnosti naraščala, a ne pri vseh izmerjenih napakah in gibih. Ugotovili smo, da je ponovljivost pri asimptomatskih posameznikih naraščala pri vseh treh napakah (absolutna, konstantna in variabilna napaka) le pri iztegu in stranskem upogibu v desno. Pri simptomatskih posameznikih je ponovljivost pri vseh treh napakah naraščala pri upogibu, stranskem upogibu v desno in levo. Medtem ko je občutljivost naraščala le pri vrednostih izračunanih le pri vrednostih izračunanih za stranski upogib v desno.
Magistrsko delo predstavlja dopolnitev dosedanjega preučevanja s področja testiranja vratne hrbtenice. Dobljeni rezultati nakazujejo, da povprečenje repozicijskega položaja in časovno okno, v katerem repozicijski položaj povprečimo, vplivata na ponovljivost in občutljivost testa repozicijske sposobnosti ter da razlike v ponovljivosti in občutljivosti testa nastanejo tudi med rezultati asimptomatskih posameznikov in posameznikov s kronično nespecifično bolečino v vratu. Glede na dobljene rezultate in ugotovitve bi bilo smiselno nadaljne preučevanje ponovljivosti in občutljivosti merskih postopkov in pripomočkov, ki omogočajo enostavno testiranje vratne hrbtenice.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-05 07:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175580</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
