Socialno življenje oseb z motnjo v duševnem razvojuŽagar Žnidaršič, Neža (Avtor) Grebenc, Vera (Mentor) osebe z motnjo v duševnem razvojusocialno življenjesocialna mrežaprijateljstvokonfliktiljubezenspolnostinstitucionalno varstvodezinstitucionalizacijaMagistrsko delo temelji na raziskavi, izvedeni z osebami z motnjo v duševnem razvoju, ki so vključene v različne storitve VDC Tončke Hočevar ali VDC Želva, ter z zaposlenimi v navedenih dveh zavodih. Namen raziskave je bil raziskati socialne mreže in socialna življenja oseb z motnjo v duševnem razvoju. V teoretičnem uvodu sem pojasnila, da je imela družba skozi zgodovino izredno negativen in celo sovražen odnos do tega dela populacije, ki se je začel spreminjati šele z razvijanjem in širjenjem procesa dezinstitucionalizacije. V formulaciji problema sem navedla namen raziskave, ki je bil raziskati socialne mreže in socialna življenja oseb z motnjo v duševnem razvoju ter kateri dejavniki vplivajo na velikost njihove socialne mreže in aktivnost njihovega socialnega življenja. V metodološkem delu sem opredelila vrsto raziskave kot kvalitativno in empirično. Populaciji raziskave sta bili dve. Prvo populacijo so predstavljali uporabniki VDC Tončke Hočevar in VDC Želva, ki so že najmanj 3 leta vključeni v institucionalno varstvo in/ali program zaposlitve pod posebnimi pogoji ali dnevno varstvo. Drugo populacijo pa so predstavljali zaposleni v VDC Tončke Hočevar ali VDC Želva, ki že najmanj 3 leta delajo na področju dela z osebami z motno v duševnem razvoju in imajo veliko osebnega stika z uporabniki. Metoda zbiranja podatkov je bilo ustno, delno standardizirano spraševanje znotraj fokusnih skupin. Merski instrument so bile smernice za fokusne skupine z osebami z motnjo v duševnem razvoju in z zaposlenimi v VDC Tončke Hočevar in VDC Želva. Rezultati raziskave so pokazali, da na socialne mreže in socialno življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju vpliva več dejavnikov, kot so vrsta, stopnja motnje v duševnem razvoju, starost in storitve, v katere je vključena oseba z motnjo v duševnem razvoju. Ko govorimo o osebah z motnjo v duševnem razvoju, ne moremo posploševati, saj se zaradi teh dejavnikov med seboj močno razlikujejo. Rezultati so prav tako pokazali, da so socialni stiki in prijateljstva pomembni za osebe z motnjo v duševnem razvoju ter so jih sposobni navezovati in ohranjati. Rezultati so prav tako pokazali, da so ljubezenska in partnerska razmerja za veliko število oseb z motnjo v duševnem razvoju pomembna in jih želijo imeti, imajo trenutno ali pa so v preteklosti že imeli romantičnega partnerja. Rezultati so pokazali tudi, da so osebe z motnjo v duševnem razvoju dobro informirane o spolnosti tako s strani zaposlenih v zavodih, v katere so vključeni, kot tudi s strani svojih bližnjih. Čeprav so se življenjske razmere za osebe z motnjo v duševnem razvoju kot posledica dezinstitucionalizacije in koncepta neodvisnega življenja izrazito izboljšale, je diskriminacija teh posameznikov še danes zelo jasna na področju njihovega socialnega življenja, natančneje na področju zasebnosti in spolnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju. Rezultati so pokazali še, da so prav starši in skrbniki teh oseb njihovi najpogostejši infantilizatorji in podcenjevalci njihovih sposobnosti za razvijanje ljubezenskih in spolnih odnosov.[N. Žagar Žnidaršič]20252025-11-04 09:00:06Magistrsko delo/naloga175553sl