Načini uhlevitve in vzreje telet z vidika novih standardov EUKlopčič, Janez (Avtor) Žgur, Silvester (Mentor) govedoteletanamestitevvzrejastandardiEUNamen magistrske naloge je bil poglobljen študij literature in dobrih praks glede uhlevitve in vzreje telet v čredah krav molznic v skladu z novimi priporočili Evropske agencije za varno hrano (EFSA). V eksperimentalnem delu naloge smo poskušali pridobiti mnenje slovenskih rejcev in kmetijske stroke glede predlaganih sprememb uhlevitve in vzreje telet. Izvedli smo 3 delavnice fokusnih skupin s skupno 22 sodelujočimi rejci in kmetijskimi strokovnjaki ter vprašalnik z 262 sodelujočimi rejci. Skoraj polovica vprašanih rejcev (48 %) meni, da teleta po telitvi ne bi smela ostati skupaj z materjo več kot 6 ur. Velik delež vprašanih (37 %) nasprotuje podaljšanemu kontaktu krava-tele po telitvi. Skoraj polovica vprašanih (44 %) nasprotuje zgodnji namestitvi telet v skupinske bokse, saj menijo, da je individualno upravljanje telet boljše tudi z vidika manjše pojavnosti bolezni pri teletih. Prednost namestitve telet v individualnih boksih rejci vidijo predvsem v tem, da lahko spremljajo količino popitega mleziva, mleka oz. mlečnega nadomestka (75 %), medtem ko so kot slabost navedli delo in čas za čiščenje individualnih boksov (47 %). Pri skupinski uhlevitvi telet so rejci kot prednost navedli enostavno krmljenje (51 %), kot slabost pa medsebojno sesanje telet (79 %). Večina rejcev ne bi zmogla povečati minimalne razpoložljive talne površine na tele v individualnih (67 %) oz. skupinskih boksih (58 %), ker nimajo dovolj prostora. Velik del rejcev bi moška teleta premestil na drugo kmetijo 15 dni po rojstvu (39 %). Kot najpomembnejši izziv so rejci navedli stroške za potrebne spremembe in investicije vezane na prostorsko ureditev – več prostora v individualnih in skupinskih boksih ter v porodnišnici.J. Klopčič20252025-11-01 07:15:08Magistrsko delo/naloga175528sl