<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175480"><dc:title>Načrt biološke sanacije po ujmah prizadetih Pahernikovih gozdov na Vrhniki</dc:title><dc:creator>Vidovič,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravne motnje</dc:subject><dc:subject>žledolom</dc:subject><dc:subject>podlubniki</dc:subject><dc:subject>jelovo-bukovi gozdovi</dc:subject><dc:subject>naravno pomlajevanje</dc:subject><dc:subject>umetna obnova gozda</dc:subject><dc:subject>parkljasta divjad</dc:subject><dc:subject>objedanje mladja</dc:subject><dc:description>Jelovo-bukovi gozdovi na območju GGE Vrhnika so bili pod močnim vplivom naravnih motenj, zlasti žledoloma in kasnejših gradacij podlubnikov. To je pomembno vplivalo na njihov nadaljnji razvoj. Namen diplomskega dela je bil preučiti, ali je naravno pomlajevanje v vrzelih zadostno za oblikovanje stabilnih in vrstno pestrih odraslih sestojev, ter ugotoviti v kolikšni meri in kje je nujna spopolnitev z umetno obnovo in zaščito mladja (kolektivno ali individualno). Popis mladja je bil izveden med majem in julijem 2024 na treh parcelah Pahernikove ustanove, v združbi Omphalodo-Fagetum na območju GGE Vrhnika. Na skupno 75 ploskvah 8 × 8 metrov in 75 podploskvah 1,5 × 1,5 metrov smo ocenjevali zastrtost, kakovost mladja, stopnjo objedenosti ter višinsko strukturo. Rezultati kažejo, da večina ploskev (83 %) ne dosega gostote 2.5000 osebkov na hektar, stopnja objedenosti pa je znašala kar 40 %, kar predstavlja pomemben omejitveni dejavnik. Mladje v vrzelih je prisotno, vendar njegova kakovostna in vrstna zgradba ter prostorska razmestitev niso optimalne. Za izboljšanje stanja priporočamo sadnjo v več manjših ogradah velikosti vsaj 4 arov, na manjših površinah pa sadnjo z individualno zaščito. Predlagamo saditev vrst, ki so naravno zastopane na tem rastišču, vključno z plodonosnimi vrstami za povečanje vrstne pestrosti, pri čemer je smiselna saditev v skupinah, da se okrepi njihova konkurenčna moč.</dc:description><dc:publisher>[M. Vidovič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-29 08:32:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175480</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
